Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (12.851-12.875)


  1.      mijáv  medm. (ȃ) posnema glas mačke: mijav, je zamijavkal maček; sam.: priliznjen mijav mijavk, mijavkanje; otr. črni mijav mačka, maček ♪
  2.      mikálnica  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za mikanje: mikalnica in predilnica ♪
  3.      mikáven  -vna -o prid., mikávnejši (á ā) privlačen, zanimiv, vabljiv: knjiga je mikavna interpretacija modernega slikarstva; slike so zelo mikavne; njegova dela so tudi za današnjega bralca mikavna / ni mikavnejšega kraja, kot je okolica tega jezera // nav. ekspr. privlačen, prijeten zaradi lepote, ljubkosti: mikavno dekle; njegova zunanjost je mikavna za ženske oči / tujec je prav mikaven človek simpatičen mikávno prisl.: tako živeti ni prav nič mikavno; sam.: na njej je nekaj zelo mikavnega ♪
  4.      miklavževáti  -újem nedov. (á ȗ) v krščanskem okolju praznovati praznik svetega Miklavža: otroci so šli miklavževat ♪
  5.      miklavževína  in miklávževina -e ž (í; ȃ) v krščanskem okolju darilo, ki se da za praznik svetega Miklavža: nakupiti miklavževino / bili so dobre volje kakor otroci ob miklavževini ♪
  6.      miklávževka  -e ž (ȃ) v krščanskem okolju palica, šiba, ki se da za praznik svetega Miklavža: udarila ga je z miklavževko; z rdečo pentljo okrašena miklavževka ♪
  7.      mikologíja  -e ž (ȋ) veda o glivah, gobah: strokovnjak za mikologijo ♪
  8.      mikoríza  -e ž (ȋ) biol. sožitje med glivami in koreninami cvetnic: od mikorize imajo korist glive in rastline / biti v mikorizi ♪
  9.      mikóza  -e ž (ọ̑) agr., med., vet. bolezen, ki jo povzročajo glivice: zdraviti mikozo ♪
  10.      mikro...  ali míkro... prvi del zloženk (ȋ) 1. nanašajoč se na majhen a) s tujko v drugem delu: mikrokozmičen, mikrokozmos b) z domačo besedo v drugem delu: mikrostikalo in mikro stikalo, mikro- in makrosvet in mikro in makro svet 2. nanašajoč se na milijonino: mikrocurie, mikrosekunda ♪
  11.      míkroanalíza  -e ž (ȋ-ȋ) kem. analiza zelo majhne količine snovi: opraviti mikroanalizo ◊ ekon. analiza pojavov v posameznih gospodarskih enotah ♪
  12.      mikrób  -a m (ọ̑) nav. mn., biol. s prostim očesom nevidna, navadno enocelična rastlina ali žival: gojenje, uporaba mikrobov; različne oblike mikrobov / bolezenski mikrobi; mikrobi v črevesju ♪
  13.      mikróben  -bna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mikrobe: mikrobna protoplazma / mikrobni fermenti; mikrobne bolezni / bil je dober poznavalec mikrobnega sveta ♪
  14.      míkročitálec  in míkro čitálec -lca [lc tudi u̯c] m (ȋ-ȃ) fot. priprava za branje mikrofilmov ♪
  15.      mikrofónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mikrofon: mikrofonski kabel / mikrofonski tok / mikrofonska snemalna tehnika ♪
  16.      mikrolít  -a m (ȋ) arheol. zelo majhno kamnito orodje iz mezozoika: najdba kremenastih mikrolitov ♪
  17.      mikroskopíja  -e ž (ȋ) glagolnik od mikroskopirati: tehnika mikroskopije / elektronska mikroskopija ♪
  18.      míkrovézje  in míkro vézje -a s (ȋ-ẹ̑) elektr. elektronsko vezje, ki ima zelo majhne razsežnosti: izdelava mikrovezij ♪
  19.      míl  -a -o prid., miléjši (ȋ ȋ) 1. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten, blag videz: mil otrok; zelo je mila / imeti mile oči, obraz / v ljudskih pesmih: mila luna; mile zvezdice // ki prijetno, blago učinkuje: ugaja mi njen mili glas, nasmeh; milo petje otrok / dan je bil jasen in mil; jesensko mila pokrajina / ekspr. mili spomini na mladost polni otožnosti, ganjenosti 2. poln dobrote, ljubeznivosti: dobil je milo ženo / mile besede so ga potolažile; sestrino milo srce / postal je milejši do njega // malo strog, malo hud: mil sodnik / mila kazen, sodba / nastopili so milejši časi / kriterij ocenjevanja je bil zelo mil 3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: skozi veje je pronicala mila svetloba; letošnja zima je mila / milo podnebje podnebje brez hudega mraza in velike vročine / epidemija je nastopila v mili obliki 4. ki vzbuja usmiljenje, ganjenost: mili vzdihi trpečih; milo ječanje ranjenca / mila prošnja 5. knjiž., navadno v povedni rabi, navadno z dajalnikom drag, ljub: vedno mu je bil zelo mil / to ji je mil spomin; najmilejša jim je domača pesem / v nagovoru: mili brat; čakam te, mila deklica; vznes. naša mila domovina 6. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža a) nejevoljo, nestrpnost: pusti ga vendar, za boga milega b) podkrepitev trditve: pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; gre, kamor se mu pod milim nebom zahoče kamor hoče / pog. majka mila, je bil hud ● zastar. pobirati mile darove za dobrodelne ustanove darove, denarne prispevke; ekspr. spomnil se je vseh, ki so z milo ali nemilo roko posegli v njegovo življenje z dobroto ali sovraštvom; ubrati milejše strune poskusiti s prijaznejšim, popustljivejšim ravnanjem doseči svoj namen; pog., ekspr. na (vse) mile viže mu je prigovarjal zelo; najej se do mile volje, po mili volji kolikor hočeš; dela z njim po mili volji kakor hoče; ekspr. sreča mu je bila mila razmere, okoliščine so bile zanj ugodne; ekspr. spati pod milim nebom na prostem mílo prisl.: milo se držati; milo gledati koga; zelo milo govori; milo jokati; sonce je milo sijalo; milo doneči zvonovi; milo proseče oči / ekspr. ta človek je, milo rečeno, malo omejen / v povedni rabi milo mi je to slišati ∙ ekspr. milo se mu je storilo (pri srcu) postal je otožen, ganjen míli -a -o sam.: knjiž. njen mili je odšel; nekaj milega je v njegovem obrazu; vrnil mu je milo za drago za žalitev, krivico se mu je maščeval tako ali še huje, kot je bila storjena njemu samemu ♪
  20.      mílček  -čka m (ȋ) redko miljenček, ljubljenček: neprestano se ukvarja s svojim milčkom; bil je njegov milček ♪
  21.      mílica  tudi milíca -e ž (ȋ; ȋ) 1. uprava javne varnosti: obvestiti milico / godba milice / postaja milice organ, ki opravlja zadeve javne varnosti v občini; postaja prometne milice enota uprave javne varnosti, ki nadzoruje in ureja cestni promet / zadržati koga na milici // pog. miličniki: milica je prišla ponj; brž so poklicali milico 2. v nekaterih državah vojaške enote, ki se organizirajo ob posebnih prilikah, zlasti v vojni: milica je bila za boj slabo pripravljena / general fašistične milice ♪
  22.      milijón  -a m (ọ̑) 1. tisoč tisočev: šteti do milijon(a); dva milijona in pol / v prilastkovi rabi: posojilo znaša milijon dolarjev; knjižnica ima pol milijona knjig; več milijonov let; tudi nesklonljivo dežela z milijon prebivalci // pog. vrednost toliko denarnih enot: izposoditi si milijon; pri njegovem bogastvu se nekaj milijonov ne pozna; avto stane pet milijonov pet milijonov dinarjev / ekspr. svoje milijone bom lahko že sam zapravil 2. ekspr., z rodilnikom nedoločena, zelo velika količina, množina: povedala ji je milijon stvari; elipt. milijoni umirajo od lakote milijoni ljudi / na nebu je na milijone zvezd ● ekspr. škoda gre že v milijone je zelo velika; pog., ekspr. saj ne sedim na milijonih nimam toliko denarja, da bi ga lahko nepremišljeno dajal, zapravljal ♪
  23.      milijónti  -a -o štev. (ọ̑) ki v zapovrstju ustreza številu milijon: milijonti obiskovalec sejma / milijonti del česa milijonina ♪
  24.      militánten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž., redko borben, bojevit: militantna poezija / militantni intelektualec ♪
  25.      militaríst  -a m (ȋ) pristaš militarizma: je izrazit militarist / politika nemških militaristov ♪

   12.726 12.751 12.776 12.801 12.826 12.851 12.876 12.901 12.926 12.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA