Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (1.251-1.275)



  1.      bledíčen  -čna -o prid. () 1. bolno bled: bil je suh in bledičen otrok ♦ agr. bledične trte trte, ki so bledo zelene zaradi pomanjkanja klorofila 2. redko ki je brez močnega sijaja, svetlobe; bled: bledična luč 3. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bledičen talent; poezija, polna bledične sentimentalnosti
  2.      bledíčnež  -a m () ekspr. bledičen človek: med otroki ni bilo bledičnežev
  3.      bledíčnica  -e ž () ekspr. bledična ženska
  4.      bledíčnik  -a m () redko bledičnež
  5.      bledíčnost  -i ž () nezdrava bledica: slabotnost in bledičnost
  6.      bledíkast  -a -o prid. (í) nekoliko bled: bil je dolg in bledikast; dekle nežnih in bledikastih lic // ki je brez močnega sijaja, svetlobe: bledikasta svetloba; bledikasto sonce bledíkasto prisl.: bledikasto modri hribi
  7.      bledíkav  -a -o prid. (í) nekoliko bled: mlad, bledikav človek; imel je visoko, bledikavo čelo
  8.      bledíkavost  -i ž (í) neizrazita bledica
  9.      bledína  -e ž (í) knjiž., redko bledica: mehka bledina njenih lic
  10.      bledíti  -ím nedov., blédi tudi blêdi ( í) delati kaj bledo: mesečina bledi nebo
  11.      blédkast  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr., redko nekoliko bled: bledkasta deklica
  12.      bledo... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na bled: bledokrven, bledoličen, bledopolt
  13.      bledo... 2 prvi del zloženk, kakor bledomoder, bledordeč, bledorožnat, bledorumenkast, bledozelen, bledozlat ipd., gl. bled
  14.      bledôba  -e ž (ó) raba peša bledica: mrtvaška bledoba mu je pokrila obraz
  15.      bledokŕven  -vna -o prid.) knjiž., redko neizrazit, medel: bledokrvne osebe v drami
  16.      bledolíčen  -čna -o prid. ( ) ekspr. ki ima bleda lica: bledolično mestno dekle
  17.      bledolíčnik  -a m () ekspr. kdor ima bleda lica: tisti bledoličnik se nekaj suče okoli nje // slabš., v indijanskem okolju belec: napodite bledoličnike
  18.      bledopólt  -a -o [t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima bledo polt: bledopolta blondinka
  19.      bledóst  in blédost -i ž (ọ̑; ẹ́) bleda barva (polti): bledost ji je izginila z obraza; smrtna bledost; bledost lic
  20.      bledôta  -e ž (ó) knjiž. bledica, bledost: bledota ji ni izginila z obraza; mrtvaška bledota
  21.      bledôten  -tna -o prid. (ó) knjiž. nekoliko bled: bledotni obrazi otrok / večerna zarja je bila hladna in bledotna
  22.      bledúh  -a m (ū) slabš., redko bled človek: ne maram tega bleduha
  23.      blef  ipd. gl. bluf ipd.
  24.      bleiweisovec  -vca [blájvajs-] m () pristaš Bleiweisovih kulturnih in političnih nazorov: mladoslovenska generacija se je spopadla z bleiweisovci
  25.      bleiweisovstvo  -a [blájvajs-] s () Bleiweisovi kulturni in politični nazori: mladoslovenstvo in bleiweisovstvo

   1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA