Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (12.076-12.100)



  1.      medénka  in médenka -e ž (ẹ̄; ẹ̑) zastar. igla (iz medi): z medenko pripeti šopek
  2.      medenobárven  -vna -o prid. () ki je take barve kot med m ali med ž: medenobarven mesec
  3.      medénost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost medenega, sladkega: poznati medenost rastlin / ekspr. medenost njenih besed
  4.      mèdetáža  -e ž (-) grad. nižja, manjša etaža med dvema etažama: trgovina je v pritličju in v medetaži; hiša z medetažami
  5.      mèdetážen  -žna -o prid. (-) nanašajoč se na medetažo: medetažni način gradnje / medetažna hiša
  6.      mèdfakultéten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki je, poteka med fakultetami: medfakultetna konferenca; medfakultetno prvenstvo v košarki / dobri medfakultetni odnosi
  7.      mèdfázen  -zna -o prid. (-ā) ki je, poteka med različnimi fazami dela: medfazna kontrola; medfazna obremenitev v proizvodnji ♦ ekon. medfazni prometni davek davek, ki ga plača proizvajalec na vsaki stopnji delitve dela; elektr. medfazna napetost napetost med faznima vodnikoma
  8.      medgórje  -a s (ọ̑) geogr. nižji, prehoden svet med gorami: razsežno medgorje
  9.      mediácija  -e ž (á) knjiž. posredovanje, stik: med upravljanjem in samoupravljanjem prihaja do mediacije / pri analizi je treba upoštevati mrežo mediacij posrednih členovjur. posredovanje med sprtima stranema v mednarodnih odnosih
  10.      mediálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na medij: njegove medialne sposobnosti / medialna raba glagola 2. knjiž. srednji, sredinski: izbrati medialno pot med čim // anat. ki je bližje sredinski ravnini telesa: medialna stran stegna
  11.      mediátor  -ja m () knjiž. posredovalec, posrednik: predmeti postanejo mediatorji odnosov med posameznimi dramskimi junaki; mediatorji med kulturo in družbo
  12.      medíca  -e ž (í) alkoholna pijača iz medu: piti medico; požirek medice / kuhanje, vrenje medice
  13.      medicína  -e ž () 1. veda o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja: študirati medicino; razvoj, zgodovina medicine; uporaba mikrobiologije v medicini / ljudska medicina nauk o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja na osnovi izkušenj, praznoverja in magije / doktor medicine [dr. med.] nekdaj akademski naslov za diplomanta medicinske fakultete / redko ukvarjati se z medicino z zdravstvommed. interna, kurativna, preventivna medicina; splošna, športna medicina; sodna medicina ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s pravosodjem; medicina dela ki obravnava razmerje med zaposlitvijo in zdravjem; zdravnik splošne medicine 2. pog. medicinska fakulteta: vpisati se na medicino 3. star. zdravilo: jemati, piti medicino; medicina proti kašlju 4. v indijanskem okolju predmet, navadno obesek, ki se mu pripisuje čarovna moč: okoli vratu je nosil medicino
  14.      medicinálen  -lna -o prid. () farm. ki ima zdravilne dodatke, zdravilen: medicinalno milo; zdravnik je predpisal medicinalno vino
  15.      medicínec  -nca m () 1. pog. slušatelj medicinske fakultete: medicinec prvega letnika 2. knjiž., redko zdravnik: znan naravoslovec in medicinec
  16.      medicínka  -e ž () 1. pog. slušateljica medicinske fakultete: medicinka prvega letnika 2. šport. velika težka usnjena žoga: tekmovanje v metu medicinke; vaje z medicinko
  17.      medicínski  -a -o prid. () nanašajoč se na a) medicino: medicinska knjiga, razprava / medicinski študij; medicinska terminologija / medicinska fakulteta; ustanavljati medicinske šole / medicinska kemija / medicinski instrumenti b) zdravstvene delavce: medicinski tehnik; (višja) medicinska sestra / prirediti medicinski ples ◊ zool. medicinska pijavka pijavka, ki ima hitinaste čeljusti z drobno nazobčanim robom, Hirudo medicinalis medicínsko prisl.: biti medicinsko izobražen
  18.      medíčar  -ja m () izdelovalec ali prodajalec peciva, zlasti medenega: pred cerkvijo so stale stojnice medičarjev // nekdaj trgovec, prekupčevalec z medom: čebelarji so prodajali med medičarjem
  19.      medíčarica  -e ž () izdelovalka in prodajalka peciva, zlasti medenega: stojnice medičaric ♦ nav. mn., zool. mravlja, ki dela v želodčku zalogo sladke tekočine za sušne dni
  20.      medíčarstvo  -a s () medičarska obrt: upadanje medičarstva
  21.      medičéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rodbino Medici: medičejsko bogastvo ♦ astr. medičejske zvezde štirje najsvetlejši Jupitrovi sateliti
  22.      medičína  -e ž (í) čeb. sladka tekočina, snov, ki jo čebele nabirajo in predelujejo: čebele nabirajo, srkajo medičino; odlagati, predelovati medičino
  23.      mèdígra  -e ž (-) muz. glasba med posameznimi enotami umetniškega dela: medigra med prvim in drugim dejanjem / glasbena, instrumentalna medigra / radijska glasbena medigra ♦ lit. kratka komična igra s tipičnimi osebami, igrana v odmorih pri predstavah resnejših gledaliških del, zlasti v renesansi
  24.      médij  -a m (ẹ́) 1. kdor je, bo hipnotiziran: izbrati medija iz občinstva; uspavati medija // v okultizmu kdor je v transu primeren za posredovanje med resničnostjo in svetom duhov: medij v transu / biti dober medij 2. knjiž. snov, sredstvo, zlasti kot nosilec fizikalnih ali kemičnih procesov: zrak je medij za zvočne valove; ladja se giblje hkrati v dveh medijih: v vodi in v zraku; kemična reakcija v alkoholnem mediju; trenje v tekočem mediju / medij zelo hitro odteka iz reakcijskega motorja 3. knjiž. sredstvo, pripomoček: televizija je važen medij za informiranje ljudi; dramatika je njegov glavni izpovedni medij; propagandni medij; medij sporazumevanja teh ljudi je angleščina / publ. množični mediji časopisje, radio, televizija / z oslabljenim pomenom izražati čustva z medijem poezije / poglavitni medij pripovedi v romanu je nevrotičen mladostnik posredovaleclingv. glagolski način s povračanjem dejanja na nosilca dejanja
  25.      médija  -e ž (ẹ́) tisk. tiskarska črka, po velikosti med cicerom in tercijo: staviti v mediji

   11.951 11.976 12.001 12.026 12.051 12.076 12.101 12.126 12.151 12.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA