Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (11.776-11.800)



  1.      marijadvórski  -a -o prid. (ọ̑) vet., v zvezi marijadvorsko govedo govedo rumenkasto bele barve
  2.      marijaníšče  -a s (í) v krščanskem okolju internat, navadno srednješolski, imenovan po Mariji: ob gimnaziji stoji marijanišče / nekdanje Marijanišče na Poljanski cesti
  3.      marijánski  -a -o prid. () nanašajoč se na Marijo: marijanska pobožnost
  4.      Maríjin  -a -o prid. () v zvezah: rel. Marijina družba cerkvena organizacija, katere člani se po Marijinem zgledu trudijo biti čim boljši kristjani; Marijino oznanjenje praznik 25. marca; um. Marijino oznanjenje motiv Marije in angela
  5.      marináda  -e ž () gastr. gosta tekočina iz olja, kisa, soli, gorčice, čebule, peteršilja za preliv ali za konzerviranje: narediti marinado; pečene ribe politi z marinado / ribja marinada z marinado polita riba
  6.      marjánca  -e ž () igr. namizna igra z vrtavko in kroglicami: igrati marjanco
  7.      markántnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost markantnega: zaradi šaljivosti in markantnosti je bil zelo poznan / kritika hvali markantnost proze
  8.      márkica  -e ž () manjšalnica od marka: niti markice ne zapravi po nepotrebnem / na vozovnico lepi vsak mesec posebne markice / krava ima markico
  9.      marksístka  -e ž () ženska oblika od marksist
  10.      mármorast  -a -o prid. (á) tak kot pri marmorju: marmorast vzorec
  11.      maród  prid. neskl. (ọ̑) nižje pog., v povedni rabi bolan: danes sem nekaj marod / dva sta marod odsotna zaradi bolezni
  12.      marógast  -a -o prid. (ọ́) ki ima maroge: natepli so jih, da so bili marogasti po vsem telesu; marogast pes, teliček; marogasta krava / od solz marogast obraz ◊ les. marogasti les les, ki ima maroge
  13.      marseljéza  -e ž (ẹ̑) francoska revolucionarna pesem in državna himna: peti marseljezo; orkester je zaigral marseljezo / zapornik je vso noč žvižgal marseljezo; pren. ta pesem bo postala naša marseljeza
  14.      Márshallov  -a -o [-ršalov] prid. () polit., v zvezi Marshallov plan, po drugi svetovni vojni plan gospodarske pomoči Združenih držav Amerike Evropi od 1948 do 1952: izvajanje Marshallovega plana; krediti po Marshallovem planu / obdobje Marshallovega plana
  15.      màrsikàm  prisl. (-) izraža precejšnje število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže: zahajal je marsikam, najrajši pa v gostilno
  16.      màrsikatéri  -a -o zaim. (-ẹ̄) izraža precejšnje število oseb ali stvari iz določene vrste: prečula je marsikatero noč; v marsikaterem pogledu ga prekaša; sam.: marsikateri bi se rad izmuznil; pog. v veseli družbi so marsikatero rekli povedali so več domislic, šal
  17.      màrsikatérikrat  prisl. (-ẹ̄) redko velikokrat, večkrat: marsikaterikrat bi zvečer rajši ostal doma
  18.      màrsikdàj  prisl. (-) izraža precejšnje število ponovitev v nedoločenem, poljubnem času: tudi pri nas se je marsikdaj oglasila; marsikdaj se je zamislil
  19.      màrsikdó  màrsikóga zaim. (-ọ̄) izraža precejšnje število nedoločenih, poljubnih oseb: marsikdo se s teboj ne bo strinjal; o marsikom bi se dalo reči isto
  20.      màrsikjé  prisl. (-ẹ̄) izraža, da se dejanje dogaja na precejšnjem številu nedoločenih, poljubnih krajev: letos marsikje ne vedo, kam bi s sadjem
  21.      màrsikód  prisl. (-ọ̄) marsikje: marsikod so tla močvirna
  22.      màrsikrat  prisl. () zastar. velikokrat, večkrat: to se je že marsikrat primerilo
  23.      mársovec  -vca m () 1. domnevno človeku podobno bitje, ki živi na Marsu: zgodba o marsovcih 2. obl. kratek plašč s kapuco in navadno s podolgovatimi gumbi, okrašen z vrvico: obleči marsovca
  24.      mársovski  -a -o prid. () tak kot pri marsovcih: lutke z marsovskim izrazom / marsovski jezik
  25.      maršálica  -e ž () star. maršalova žena: iti na večerjo k maršalici / gospa maršalica

   11.651 11.676 11.701 11.726 11.751 11.776 11.801 11.826 11.851 11.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA