Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (11.576-11.600)


  1.      magnátka  -e ž (ȃ) ženska oblika od magnat: revež sem v primerjavi s to magnatko ♪
  2.      magnétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na magnetizerje ali magnetizem: z magnetično močjo kaj napraviti / magnetično stanje 2. magneten: magnetične lastnosti / magnetično železo magnétično prisl.: njegove oči so nas hotele magnetično pritegniti ♪
  3.      magneto...  ali magnéto... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na magnet: magnetometer; magnetohidrodinamičen ♪
  4.      magnézij  -a m (ẹ́) kem. mehka lahka kovina srebrno bele barve, element Mg: pridobivanje magnezija iz magnezita ♪
  5.      magót  -a m (ọ̑) zool. opica brez repa, ki živi po gibraltarskih skalah in v severni Afriki, Simia sylvana ♪
  6.      maharádža  -e in -a m (ȃ) v Indiji knez, vladar: bogastvo maharadže; maharadže in radže ♪
  7.      máhati  -am, in máhati tudi maháti -am nedov. (á; á á á) 1. delati (neurejene) gibe, navadno z rokami: pri govorjenju maha okrog sebe; razlagal je in mahal z rokami / ptič maha s perutmi; pes maha z repom / od jeze je mahal s knjigo na levo in desno / z oslabljenim pomenom: ekspr. komaj je še mahal s koso kosil; ekspr. pometač maha z metlo pometa; mahati s signalno zastavico dajati znake // delati gibe z roko za izražanje česa, navadno pozdrava: ko je vlak odpeljal, je še dolgo mahala; mahati z robcem (v pozdrav) / mahal mu je, naj ustavi; mahal jim je, kakor bi jim hotel nekaj povedati 2. nav. ekspr. viseti in se gibati: dolgi lasje so mahali po vratu; čez ramo mu je mahala prazna torba; veje žalujk so rahlo mahale 3. ekspr. udarjati, tolči: jezno mahati koga s palico; z gorjačo začne mahati po volu; z mečem, s sabljo mahati / govedo leži, maha po muhah in prežvekuje // očitati napake, zabavljati: če je le mogel, je mahal po njem, po ženskah / s humorjem je mahal politične dogodke 4. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, hoditi: malo je počakal in jo potem spet dalje mahal; mahati jo proti šoli, v šolo; mahati jo po sredi ceste; kam pa mahaš; mahati jo peš ● slabš. v prazno mahati govoreč, razpravljajoč o čem ne zadeti bistva; ekspr., redko po starem je mahal naprej živel, delal; ekspr. pogumno, slastno je mahal po žgancih je jedel žgance maháje: ob odhodu vlaka se je več rok mahaje dvignilo v slovo; pes je pritekel v sobo, veselo mahaje z repom mahajóč -a -e: govorila je, razburjeno mahajoč z rokami; sam.: mahajočega na vse strani so komaj zvezali ♪
  8.      mahedrávost  -i ž (á) lastnost, značilnost mahedravega: mahedravost obleke / mahedravost nog / slabš. mahedravost politike ♪
  9.      máhniti  -em, in mahníti in máhniti -em dov. (á ȃ; ȋ á ȃ) 1. napraviti gib, navadno z roko: leno mahniti / vol kdaj pa kdaj mahne z repom / mahniti z mokrim klobukom / ekspr., z oslabljenim pomenom še trikrat mahni s koso, pa bo vse pokošeno // napraviti gib z roko za izrazitev česa, navadno pozdrava: nič ni rekel, le mahnil je v slovo / mahnil mu je, naj odide ∙ ekspr. na vse to je mahnil z roko izraža nezanimanje, omalovaževanje, zavračanje 2. ekspr. udariti: mahnil ga je s palico; mahniti po hrbtu; jezno je mahnil po volu; pren. če je le mogel, je v govoru mahnil po meni 3. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: mahnil jo je v mesto; ko bom lačen, jo bom mahnil domov; kar peš bom mahnil v mesto máhnjen -a -o 1. deležnik od mahniti: vsak človek je mahnjen s kako slabostjo 2. pog., ekspr. čudaški, neumen: zdi se mu (malo) mahnjen / kaj si mahnjen ♪
  10.      mahovít  -a -o prid. (ȋ) porasel z mahom: mahovita skala; mahovita tla ♪
  11.      mája  -e ž (á) 1. del spodnjega perila, ki pokriva gornji del telesa: obleči majo; fant v beli maji / maja brez rokavov, z dolgimi rokavi 2. nar. (pletena) jopica, pulover: vedno je nosil vijoličasto volneno majo ♪
  12.      majàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki se (rad) maje: majavi zobje; iti po majavi brvi, lestvi; stopnice so že majave / majav kozolec; majavi temelji / majavi koraki / ekspr. ta mir je zelo majav nestalen ∙ ekspr. vsa stvar je, stoji na majavih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena majávo prisl.: majavo hoditi ♪
  13.      majávost  -i ž (á) lastnost, značilnost majavega: majavost zob / občutje majavosti / ekspr. govorice o majavosti podjetja ♪
  14.      májcen  -a -o [cǝn] prid. (ȃ) ekspr. zelo majhen: majcen hlebček, otrok, ptiček; deček je še majcen; majcena kroglica / v tem je bila majcena tolažba májceno prisl.: majceno nam ga pokaži májceni -a -o sam.: nič se ne boj, majcena; sosedovo majceno je izdihnilo ♪
  15.      májcken  -a -o [kǝn] prid. (ȃ) ekspr. zelo majhen: majckena deklica ♪
  16.      májčken  -a -o [kǝn] prid. (ȃ) ekspr. zelo majhen: dom je majčken, a prijeten; majčkene kapljice; živalca ima majčkene očke / lastnik majčkene trgovine / pri tem ima on le majčkeno vlogo májčkeno prisl.: majčkeno se mi je nasmehnila / majčkeno zmeden je; majčkeno pozno si prišel / kot vljudnostna fraza majčkeno, prosim prosim, če mi daste malo prostora, če se malo umaknete ♪
  17.      majênje  tudi májenje -a s (é; ā) glagolnik od majiti: majenje debla / sosedom je pomagal pri majenju koruze ♪
  18.      májer  -ja m (á) 1. star. nižji oskrbnik, zlasti graščinski: iskati novega majerja 2. nekdaj najemni delavec na (gozdnem) posestvu: socialni problemi pohorskih majerjev 3. nar. gorenjsko planšar: majer daje mleko izletnikom ♪
  19.      májerica  -e ž (á) 1. nar. gorenjsko planšarica: jedel je pri majericah po planinah 2. star. žena nižjega oskrbnika, zlasti graščinskega: na pristavi je bila mlada majerica ♪
  20.      majeríja  -e ž (ȋ) nekdaj hiša, zemljišče za majerja: preseliti se v majerijo ♪
  21.      majestéta  -e ž (ẹ̑) zastar. veličanstvo: sprejela vas bo njegova majesteta ♪
  22.      majévtika  -e ž (ẹ́) filoz. metoda postavljanja vprašanj, da bi sogovornik prišel do spoznanja, znanja, ki je že v njem: Sokrat kot začetnik majevtike ♪
  23.      májnik  -a m (á) star. peti mesec v letu; maj: bilo je v začetku majnika / cvetoči majnik / življenja majnik ◊ vrtn. kraljica majnika glavnata spomladanska solata z mehkimi listi ♪
  24.      majór  -ja m (ọ̑) čin, za stopnjo višji od kapetana I. razreda, ali nosilec tega čina: enoti poveljuje major / napredoval je v majorja / imeti čin majorja ♪
  25.      majórski  -a -o (ọ̑) pridevnik od major: majorski čin ♪

   11.451 11.476 11.501 11.526 11.551 11.576 11.601 11.626 11.651 11.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA