Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (11.551-11.575)



  1.      macêsenje  in macêsnje -a [prva oblika sǝn] s () redko macesnovje: iti v macesenje
  2.      macêsnov  -a -o prid. (é) nanašajoč se na macesen: macesnov les / macesnov gozd / macesnova tla v koči / macesnova goba ♦ bot. macesnov goban užitna goba z zlato rumenim klobukom, rastoča pod macesni, Suillus grevillei
  3.      macesnovína  in macêsnovina -e ž (í; é) macesnov les: stanovanjska oprema iz macesnovine
  4.      macêsnovje  -a s (é) macesnov gozd: pot skozi redko macesnovje / z bukovjem in macesnovjem obrasla pobočja z macesnovim drevjem
  5.      mácljek  -a [jǝk tudi jek] m () nav. mn., nar. vzhodno kladivce (pri klopotcu): macljeki udarjajo po deski
  6.      máček 1 -čka m (á) 1. mačji samec: maček leži na peči; naš maček rad lovi miši; maček mijavka, praska, prede; črn maček; urno kakor maček je splezal na drevo; pren., ekspr. pusti tega zaljubljenega mačka pri miru, saj se mu ne da nič dopovedati // domača žival, ki lovi miši; mačka: dobro bi bilo, da bi imeli kakega mačka pri hiši; prišel je potiho kot maček 2. ekspr., navadno s prilastkom izkušen, spreten, prebrisan človek, zlasti moški: pravi maček moraš biti, da se lahko znajdeš v gori predpisov; ta je previden, star maček, zato bo že pazil, da ne bo nasedel; novinec med starimi mački 3. redko krzno (okrog vratu): ima nov plašč z mačkom 4. star. sidro: spustiti mačka; vzdignili so mačka in odpluli 5. priprava z zobom, z zobmi za prijemanje, ustavljanje: spustiti mačka (pri saneh) in stopiti nanj; z mačkom obračati hlode; z mačkom odtrgati goreči del strehe 6. nekdaj usnjena mošnja za denar, ki se nosi za pasom: imeti polnega mačka; v mačku je imel veliko denarja ● ekspr. tudi jaz imam takega mačka, je rekel revolver; ekspr. kupiti mačka v žaklju kupiti kaj, ne da bi stvar prej poznal, videl; pog., ekspr. tristo mačkov, tako ne bomo prišli nikamor izraža podkrepitev trditve; je kot maček, vedno pade na noge v vsakem položaju, stanju se znajde; star. tak je kot suščev maček zelo izčrpan od spolnega izživljanja; nizko reži se kot pečen maček zeloagr. maček drog z na notranji strani nasekanim kavljem za ruvanje hmeljevk; mont. maček priprava za ustavljanje rudniških vozičkov; navt. maček sidro s štirimi ali več kraki; petr. apneni maček lehnjak; strojn. maček priprava s škripcem ali vitlom, ki se premika po žerjavnem mostu ali po kakem drugem tiru na žerjavu
  7.      máčevje  -a s (á) nar. ivovje: mačevje raste ob vodi / nalomiti mačevja
  8.      máčica  -e ž (ā) 1. manjšalnica od mačka: mačice in psički se igrajo na dvorišču; mlade mačice; dekle je razposajeno kot mačica / ekspr. našo mačico imamo vsi radi mačko 2. pog., ekspr. ljubka, mikavna ženska: spoznal sem ljubko mačico / kot nagovor te zebe, mačica 3. nav. mn. socvetje v obliki podolgovate kepice: mačice se osipajo; vrba je že pognala rumene mačice / leskove mačice ♦ bot. socvetje, značilno za skupino brezvenčnic // vejica s takim socvetjem: nalomiti mačic 4. ekspr., redko večja snežinka: redke bele mačice letijo po zraku
  9.      mačkojéd  -a m (ẹ̑ ẹ̄) nav. slabš. kdor jé mačke
  10.      madéira  in madéjra -e [-dejr-] ž (ẹ̑) sladko vino jantarne barve z Madeire: naročiti buteljko madeire
  11.      madônati  -am in madónati -am nedov. (; ọ̑) ekspr. preklinjati z besedo madona: na vso moč madonati
  12.      madžarízem  -zma m () lingv. element madžarščine v kakem drugem jeziku: madžarizmi v prekmurskem narečju
  13.      maéstro  -a m (ẹ̑) ekspr. naslov zlasti za starejšega, uglednega skladatelja, dirigenta, mojster: violino se je učil pri nekem znanem maestru
  14.      magazín  tudi magacín -a m () 1. zaprt prostor za shranjevanje česa, navadno izdelkov; skladišče: s tovornjaka so nosili velike vreče v magazin; v magazinih leži veliko blaga; magazin za knjige 2. voj. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v puško, nabojnik: izprazniti magazin; dati naboje v magazin / ekspr. izstreliti cel magazin 3. v nekaterih deželah blagovnica, veleblagovnica: ogledovati si izložbe velikih magazinov / modni magazin 4. star. prodajalna, trgovina: v magazin je šla kupit nekaj stvari / narodni magazin; okrajni magazin 5. publ. ilustrirana, zabavna revija: brati magazine; izložba s stripi in magazini / filmski, modni magazin // pestra zabavna radijska ali televizijska oddaja: filmski, zvočni magazin ◊ strojn. posoda pri obdelovalnih strojih s kosi za obdelavo
  15.      magdaléna  -e ž (ẹ̑) knjiž., ekspr. lahkoživa ženska: družiti se z magdalenami
  16.      magistêrij  -a m (é) 1. magistrski naslov: doseči, imeti magisterij; napraviti izpit za magisterij 2. delo, izpit za dosego magistrskega naslova: narediti magisterij
  17.      magistrát  -a m () 1. v 19. stoletju in v prvih desetletjih 20. stoletja upravni organ mestne samouprave v nekaterih večjih mestih: odlok magistrata; pristojnost magistrata / ljubljanski magistrat / imeti opravek na magistratu 2. stavba, kjer je kdaj imel sedež ta upravni organ: oboki magistrata; trg pred magistratom ∙ ekspr. iti na magistrat v Ljubljani poročiti se 3. zgod., pri starih Rimljanih državni uradnik, izvoljen za eno leto: oblast magistratov
  18.      magistráten  -tna -o prid. () nanašajoč se na magistrat: magistratna dvorana; magistratno dvorišče / magistratni uradniki
  19.      magistratúra  -e ž () 1. magistrski naslov: dokončana tretja stopnja z magistraturo 2. zgod., pri starih Rimljanih služba magistrata: magistrature so bile v rokah patricijev
  20.      magistrírati  -am dov. in nedov. () knjiž. doseči, pridobiti si magistrski naslov: magistriral bo iz pravnih ved; magistrirala je na zagrebški univerzi
  21.      magístrski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na magistre: podelili so mu magistrski naslov; doseči magistrsko čast / magistrski izpit; magistrsko delo / magistrska diploma
  22.      mágma  -e ž () geol. žareča tekoča snov v zemeljski notranjosti: premiki magme
  23.      magmátski  -a -o prid. () nanašajoč se na magmo: rudnina magmatskega izvora / magmatska kamnina kamnina, nastala iz magme / magmatsko delovanje
  24.      mágna kárta  mágne kárte in mágna chárta mágne chárte [kar-] ž (-) vznes. pomembna listina, dokument o pravicah, zlasti v socialnem in narodnostnem smislu: to je naša magna karta
  25.      magnát  -a m () nav. ekspr., v kapitalističnih deželah zelo bogat in vpliven človek: poročila se je z nekim magnatom / dolarski, industrijski magnat / ti si mi pravi magnat; pren. vaški magnat ♦ zgod. pripadnik višjega plemstva v stari Ogrski in stari Poljski

   11.426 11.451 11.476 11.501 11.526 11.551 11.576 11.601 11.626 11.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA