Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
4 (11.526-11.550)
- lúpa -e ž (ú) preprosta optična priprava za opazovanje majhnih stvari; povečevalno steklo: opazovati žuželke skozi lupo, z lupo / urarska lupa ∙ knjiž. postaviti, vzeti pod lupo napake in pomanjkljivosti pod mikroskop, drobnogled ♦ fot. časovna lupa časovna leča ♪
- lupáč 1 -a m (á) nar. vzhodno kdor lušči (bučno seme): ker je bil pridelek bučnic dober, je prišlo zvečer veliko lupačev / lupači koruze ličkarji ♪
- lupáč 2 -a m (á) zool. roparska morska riba s prisekano repno plavutjo in črno pego za prsnimi plavutmi; vahnja ♪
- lupanár in lupánar -ja m (á; ȃ) pri starih Rimljanih javna hiša ♪
- lúpati -ljem tudi -am nedov. (ȗ) nar. vzhodno odstranjevati lupino, kožo; lupiti: lupati krompir, sadje / pozimi so lupali posušeno bučno seme luščili / lupati koruzo ličkati ♪
- luperkálije -lij ž mn. (á ȃ) pri starih Rimljanih slavje v čast boga Favna kot zaščitnika pred volkovi ♪
- lúpežnik -a m (ȗ) zastar. ničvreden človek, malopridnež: ne verjemi temu lupežniku ♪
- lupílec -lca [lc in u̯c] m (ȋ) 1. kdor odstranjuje lupino, kožo: pomivalci posode in lupilci krompirja ♦ gozd. delavec, ki odstranjuje lubje 2. lupilnik: lupilec za krompir se je pokvaril ♪
- lupílen -lna -o prid. (ȋ) s katerim se lupi: lupilni nož; lupilni stroj za krompir ◊ les. lupilni stroj stroj za izdelovanje furnirja ♪
- lupína -e ž (í) 1. mehek, sočen ovoj sadov, plodov: odstraniti banani, jabolku, krompirju, pomaranči lupino; sadje z debelo, tanko lupino / zelena orehova lupina; bodičasta lupina kostanja, žira ježica / pospravil je jabolčne lupine olupke 2. trd, suh ovoj sadov, plodov: streti, zdrobiti lupino; izluščiti jedrce iz lupine; valovi so premetavali ladjo kakor orehovo lupino / lešnikova, orehova lupina; pren., ekspr. za njegovo trdo lupino se skriva dobro srce 3. ovoj jajca, navadno trd, apnenčast: natreti, razbiti lupino; pišče je prekljuvalo tanko lupino / jajčna lupina; mehka kožnata lupina kačjega jajca 4. zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali: školjka odpre, zapre lupino; lupina je gladka, rebrasta / lupina morskega ježka // zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito; hišica: polževa lupina 5. zunanji del kakega predmeta, zlasti okroglega:
lupine granat / od čolna je ostala samo lupina / ekspr. stali so v lupini velikanske dvorane // ekspr. (majhen) čoln, (majhna) ladja: vse tri lupine so se v viharju s tovorom in ljudmi potopile 6. ekspr. kar je za kaj nepomembno: pomembno je jedro, ne lupina; njegova prijaznost je samo lupina / knjiž., z oslabljenim pomenom: lupina njegovega slabotnega telesa skriva bogato dušo; lupina videza obdaja resnico ● ekspr. počasi je zlezel iz svoje lupine postal dejaven, sproščen; ekspr. če te mika jedro, zgrizi lupino če hočeš stvar popolnoma spoznati, se moraš potruditi ◊ arhit. lupina neravna, navadno izbočena tanka plošča, ki pokriva prostore večjih razsežnosti; bot. semenska lupina tanek ovoj semena; um. lupina stene, stropi, ki obdajajo in oblikujejo prostor ♪
- lupínast -a -o prid. (í) podoben lupini: lupinasta oblika ◊ aer. lupinasta konstrukcija letala konstrukcija, po tankosti, ukrivljenosti zunanjih nosilnih sten podobna (jajčni) lupini; agr. lupinasto sadje sadje, ki ima trd, suh ovoj; arhit. lupinast stol stol, po tankosti, ukrivljenosti ploskve, ploskev podoben (jajčni) lupini; grad. lupinasta konstrukcija ♪
- lúskar -ja m (ȗ) nav. mn., zool. plazilci, pokriti z luskami, Squamata: kače, kuščarji in drugi luskarji ♪
- luskínast -a -o prid. (í) ki ima luske, luskine: luskinasta riba; potok se je zvijal kakor srebrna luskinasta kača / suha koža na starkinih rokah je bila videti luskinasta ♪
- luščílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na luščenje: luščilna priprava ◊ les. luščilni stroj stroj za izdelovanje furnirja ♪
- lúštkan -a -o prid. (ȗ) pog., ekspr. čeden, ljubek: sosedova punčka je pa res luštkana / prav luštkane igračke prodajajo ♪
- lútkarica -e ž (ȗ) ženska oblika od lutkar ♪
- lútrovski -a -o prid. (ú) nav. ekspr. protestantski, evangeličanski: njegova mati je bila lutrovske vere / uničevati lutrovske knjige ♪
- lužílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na luženje: lužilna tekočina / lužilni postopek ♦ teh. lužilna jama ♪
- lúžnica -e ž (ȗ) teh. tekočina z izluženimi snovmi ♪
- macafízelj tudi macefízelj -zlja m (í) nar. 1. nav. mn. svaljek (iz krompirjevega testa): za kosilo bomo jedli macafizlje in solato 2. zelo majhen človek: takegale macafizlja se pa že ne bom bal ♪
- macafúra -e ž (ȗ) nar. zanemarjeno oblečena, skuštrana ženska: pijana macafura ♪
- macefizelj gl. macafizelj ♪
- mácelj -clja m (á) redko bat, bet, kij: z macljem je tolkel po sekiri, dokler se grča ni razklala // macola: komaj je vihtel macelj ♪
- macerírati -am nedov. in dov. (ȋ) teh. namakati organsko snov zaradi izluževanja, razvlaknjenja: macerirati les, pelin // med. s tekočino povzročati, da postane kaj mehko: macerirati kost, tkivo maceríran -a -o: maceriran les; maceriran plod odmrl in zmehčan plod ♪
- macêsen -sna m (é) gorsko drevo z mehkimi tankimi iglami v šopih, ki jeseni odpadejo: macesni so ozeleneli; posekati macesen; star macesen / pog. pohištvo iz macesna macesnovega lesa ♦ vrtn. japonski macesen macesen z rumenkasto zelenimi storžki, Larix leptolepis ♪
11.401 11.426 11.451 11.476 11.501 11.526 11.551 11.576 11.601 11.626