Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (11.101-11.125)


  1.      lazúra  -e ž (ȗ) um. prosojna barva, nanesena na osušeno barvno površino: z lazurami poživiti oblačila na sliki ♪
  2.      lazúrec  -rca m (ȗ) knjiž. lazurit, lapis lazuli: nakit iz lazurca ♪
  3.      lazúren  -rna -o prid. (ȗ) 1. knjiž., redko nebesno, svetlo moder: lazurno nebo 2. nanašajoč se na lazuro: lazurne barve ♪
  4.      lazurít  -a m (ȋ) temno moder poldrag kamen z medeno rumenimi lisami: zapestnica iz lazurita ♦ min. rudnina natrijev aluminijev silikat ♪
  5.      láž  -í ž (ȃ) 1. zavestno neresnična izjava z namenom zavajati v zmoto: to je laž; to je očitna, velika, ekspr. debela, gola, grda laž / ne nasedajte lažem; govoriti o kom laži / pomagala si je s konvencionalno lažjo, da očeta ni doma / ali je bila v njenih obljubah laž // nav. mn. izmišljotina, čenča: kdo ti je pravil te laži; posedal je po krčmah in razkladal svoje laži 2. ekspr. kar ne ustreza resnici: sovražiti laž; boj resnice z lažjo 3. ekspr. potvorjenost, nepristnost, narejenost: laž na obrazu igralk / povsod se šopiri laž; v njem ni laži in hinavščine / njihova družinska sreča je laž je le navidezna 4. glagolnik od lagati, zlagati se: izogibati se laži; povej, kako je bilo, a brez laži / laž iz usmiljenja; laž v sili / mislim iskreno, pa mi podtikajo laž; neprestana laž o lepem življenju ● ekspr. laž je pri njih zelo v časteh radi lažejo; pog. postaviti koga na laž dokazati komu, da je lagal; trditi, da je lagal; pog. postaviti trditev na laž dokazati, da ne vsebuje resnice; pog. dobiti, ujeti koga na laži, v laži ugotoviti, da se je kdo zlagal; ekspr. ta časopis pita bralce z lažmi iz določenih namenov objavlja neresnične, izmišljene, zmotne stvari; preg. laž ima kratke noge laž se kmalu odkrije ◊ psih. detektor laži aparat, ki zapisuje fiziološke procese, nastale v telesu zasliševanega, kadar ta ne govori resnice ♪
  6.      lážen  -žna -o prid. (á) 1. ki vsebuje laž, neresnico: lažna trditev; širiti lažne vesti 2. ki le po videzu, na zunaj ustreza določenim normam, zahtevam: njegov humanizem je lažen; to je lažna dobrota; njegova lažna morala; lažno prijateljstvo // ki v resnici ni tak, kot se kaže: lažni demokrat; lažni prijatelji; lažni zdravnik // ki je po videzu, na zunaj tak kot pravi: lažni vojaški objekti / predložiti lažne dokumente / lažna žalost / predstaviti se z lažnim imenom / star. lažni denar ponarejen ◊ arhit. lažno okno okno, ki je narejeno le zaradi zunanje podobe stavbe in ne služi svojemu namenu; niša v fasadi, ki ponazoruje okno lážno prisl.: lažno prikazati razmere; lažno napredne ideje ♪
  7.      láži...  predpona v sestavljenkah (ȃ) nanašajoč se na lažen: lažidemokracija; lažiznanstven ♪
  8.      lážibóg  -á m, mn. lážibogóvi; im., tož. dv. lážibogóva in lážibogá (ȃ-ọ̑) ekspr., za kristjane poganski bog: kip lažiboga ♪
  9.      lážidemokracíja  -e ž (ȃ-ȋ) ekspr. kar je le po videzu, na zunaj demokracija: svet lažidemokracije / publ. položaj lažidemokracij ♪
  10.      lážidemokrát  -a m (ȃ-ȃ) ekspr. kdor v resnici ni demokrat, čeprav se kot tak kaže: spor med fašisti in lažidemokrati ♪
  11.      lážimarksístičen  -čna -o prid. (ȃ-í) ekspr. ki je le po videzu, na zunaj marksističen: lažimarksistična sociologija ♪
  12.      lážimodriján  -a m (ȃ-ȃ) ekspr. kdor v resnici ni modrijan, čeprav se kot tak kaže: ne verjemi tem lažimodrijanom ♪
  13.      lažírati  -am dov. in nedov. (ȋ) žarg., šport., navadno v zvezi s tekma s podkupovanjem, dogovarjanjem zagotoviti določen izid: bil je kaznovan, ker je lažiral tekmo ♪
  14.      láživéda  -e ž (ȃ-ẹ́) ekspr. kar je le po videzu, na zunaj veda: veda in laživeda ♪
  15.      lážiznánost  -i ž (ȃ-á) ekspr. kar je le po videzu, na zunaj znanost: obsoditi lažiznanost ♪
  16.      lážiznánstven  -a -o prid. (ȃ-ȃ) ekspr. ki je le po videzu, na zunaj znanstven: lažiznanstvena metoda ♪
  17.      lážji  -a -e prid. (ȃ) 1. primernik od lahek: ta kovček je precej lažji; olje je lažje kakor voda, od vode / današnja naloga je nekoliko lažja, toda daljša / zdaj je njegovo življenje lažje 2. v katerem osnovna značilnost nastopa v manjši stopnji: pri nesreči je dobil lažje poškodbe; lažje obolenje / lažji ranjenci lážje in láže stil. láglje prisl.: jaz ti lažje pomagam kot on; pri padcu se je lažje poškodoval; tam bo lažje vzgajal ljudi; če bomo složni, bomo lažje zmagali; to vprašanje je nekoliko lažje razumljivo ∙ zdaj je lažje za denar lažje ga je zaslužiti; denarja je več; zdaj mu je lažje pri srcu duševno se bolje počuti; sam.: kaj lažjega še lahko dela; ekspr. nič lažjega kot to to je zelo lahko narediti, opraviti ♦ ped. načelo od lažjega k težjemu; prim. lahek ♪
  18.      lažník  -a m (í) star. lažnivec: kdor to trdi, je lažnik ♪
  19.      lažnív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki (rad) laže: lažniv otrok; vem, da je lažniva / ekspr. lažniv jezik / ekspr. kakšen lažnivi kljukec si // ki vsebuje laž, neresnico: lažnive besede; lažnive izpovedi prič; širiti lažnive vesti 2. ki le po videzu, na zunaj ustreza določenim normam, zahtevam; lažen: njegov patriotizem je lažniv; lažniva morala, prijaznost // star. ki v resnici ni tak, kot se kaže: lažnivi prijatelji lažnívo prisl.: lažnivo govoriti; lažnivo idilični časi ♪
  20.      lažnívček  -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od lažnivec: tole pa ni res, ti lažnivček ♪
  21.      lažnívec  -vca m (ȋ) kdor (rad) laže: ne verjemi mu, lažnivec je / kot psovka molči, lažnivec ♪
  22.      lažnívka  -e ž (ȋ) ženska, ki (rada) laže: ne verjamem ji, ker je lažnivka ♪
  23.      lažnívost  -i ž (í) lastnost, značilnost lažnivega človeka: končno je spoznal lažnivost teh ljudi / boj proti lažnivosti / ekspr. lažnivost sreče lažnost ♪
  24.      lážnost  -i ž (á) lastnost, značilnost lažnega: lažnost ovadbe / lažnost njegove morale / pisatelj dosledno biča vsakršno lažnost ♪
  25.      lè  prisl. (ȅ) 1. izraža omejenost na navedeno: to je le osnutek zakona; vzemi, pa le en kos; ekspr. eno uro le daj mir; ni ga udaril, le nahrulil ga je / nav. ekspr.: vsem se je priljubil, ne le domačim; mika ga ne le denar, ampak tudi čast; nima le hiše, ampak tudi vrt / elipt.: le škoda, da ni zakurjeno; sreča le, da ni pil // nav. ekspr. izraža popolno omejenost na navedeno dejanje; samo: jaz se le čudim, da ji ni ušel; brez moči si in lahko le gledaš, kako vse razpada / hoče le jesti in jesti 2. navadno v zvezi s pa krepi nasprotje s prej povedanim: vsega imajo, pa le niso srečni; ne bom igral, gledal bom pa le // nav. ekspr. izraža nepričakovanost trditve: nazadnje je le priznal, da se je zmotil; sem pa le radoveden, kdo bo zdržal; če premislimo, si le visoko prišel / otrok je le otrok, mora se igrati; če pa le vztrajate, ga bom poklical // v vezniški rabi, v zvezi le da za omejevanje prej povedanega: tudi v naši tovarni imamo iznajditelje, le da premalo 3. navadno v zvezi s če poudarja pogojenost: plačal bi, če bi le mogel; če le sliši korak, že zalaja / tam nekaj pomeniš le, če imaš denar ♦ ekspr. napravi kar tako, da je le samo zaradi videza 4. nav. ekspr., za oziralnimi zaimki ali prislovi poudarja poljubnost, posplošenost: kdor le more, gre v mesto; ostani tam, kolikor se le da dolgo / to je služba, kakor si je le moreš želeti 5. ekspr., z vprašalnim zaimkom ali prislovom poudarja ugibanje: le kaj si bo mislil o nas? le kje boš dobil zdaj zdravnika? le zakaj je ni v službo? kaj le pomeni ta molk? 6. ekspr. izraža spodbudo, poziv: le čakaj, te že ujamem; le nič ne jokaj / le začnimo / naj se le norčuje, saj se ne bo dolgo / elipt.: le počasi; le brez skrbi; ostani, le, če se ti ljubi 7. elipt., v zvezi z da, če izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost: da ste le zdravi; da se le more tako sprenevedati; če le ni kaj hujšega // izraža ukaz, željo: da te le ni sram; če bi se le dalo kam skriti 8. navadno v zvezi kot le izraža visoko stopnjo: zvit je kot le kaj; prijazen je bil kot le kdaj; podjetje je trdno kot le malokatero ♪

   10.976 11.001 11.026 11.051 11.076 11.101 11.126 11.151 11.176 11.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA