Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (10.626-10.650)



  1.      kriptográm  -a m () knjiž. besedilo, znaki s prikritim sporočilom: brati kriptogram
  2.      kristálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na kristal: a) veliki kristalni skupki; kristalna snov / kristalna oblika, ploskev / kristalna struktura / kristalni sladkor b) kristalna gora / čudovita kristalna palača c) v omari so se svetili kristalni kozarci; kristalno ogledalo 2. knjiž., ekspr. izredno čist, prozoren: kristalni vir; med gorami leži kristalno jezero / kristalne solze; pren. kristalen značaj // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: kristalna čistost, prozornost vode / kristalni hlad ◊ fiz. kristalni mikrofon mikrofon, ki izkorišča električno napetost, povzročeno z deformacijo kristala; kem. kristalna voda voda, ki je v kristalu vezana na molekule; min. kristalna mreža shematični prikaz notranje zgradbe kristala; kristalno zrno kristal s pravilno notranjo zgradbo in nepravilno zunanjo obliko; teh. kristalno steklo svinčevo steklo, brušeno tako, da močno lomi svetlobne žarke kristálno prisl.: kristalno čist
  3.      kristalíničen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kristal; kristalen: brezbarvna kristalinična snov / kristalinična zgradba
  4.      kristalínski  -a -o prid. () publ. sestavljen iz kristalov: to so področja s staro kristalinsko osnovo; kristalinsko gorovje / kristalinske kamnine
  5.      kristalíti  -ím in kristáliti -im nedov. ( í; ) min. prehajati v kristalno obliko: ta snov rada kristali
  6.      kristáliti se  -im se nedov. () knjiž. svetiti se, bleščati se: na vzhodu so se kristalile gore
  7.      kristalizácija  -e ž (á) glagolnik od kristalizirati: kristalizacija proteinskih snovi; aparat za kristalizacijo / kristalizacija sladkorja / ideološka kristalizacija; prišlo je do kristalizacije stališč
  8.      kristalizacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na kristalizacijo: kristalizacijska oblika ♦ metal. kristalizacijska kal
  9.      kristalizátor  -ja m () 1. kem. naprava, v kateri kaj kristalizira: prodati kristalizator; dati v kristalizator 2. kem. snov, ki pospešuje kristalizacijo drugih snovi: ta snov je dober kristalizator 3. publ., ekspr. kdor daje čemu dokončno, jasno obliko, podobo: idejni kristalizator / knežji dvori so postali kristalizatorji kulturnih prizadevanj
  10.      kristalizírati  -am nedov. in dov. () prehajati v kristalno obliko: ta snov kristalizira pri zelo nizki temperaturi / jod kristalizira v sivo črnih kristalih kristalizírati se ekspr. dobivati dokončno, jasno obliko, podobo: postopno so se kristalizirala enotna družbenopolitična izhodišča / okus se mu kristalizira kristalizíran -a -o: kristaliziran kremen
  11.      kristaljênje  in kristáljenje -a s (é; ) glagolnik od kristaliti: kristaljenje snovi
  12.      krístavec  -vca m () bot., navadno v zvezi navadni kristavec strupena rastlina z velikimi lijakastimi cveti, Datura stramonium: bel cvet kristavca
  13.      Krístusov  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na Kristusa: Kristusovo trpljenje / Kristusovi apostoli ∙ šalj. biti v Kristusovih letih star triintrideset letrel. Kristusov namestnik papež 2. v medmetni rabi, v zvezi z rana izraža podkrepitev, poudarek: za pet Kristusovih ran, pomagaj
  14.      kríti  kríjem nedov., krìl tudi kríl (í ) 1. delati, da je kaj nevidno; pokrivati: čelo se ji ne vidi, ker ga krijejo gosti lasje; lahek plašč ji je kril ramena / oblak krije sonce / kriti hudodelca skrivati / ekspr. morje krije v sebi ogromno rib ima // delati, da je kaj komu neznano; prikrivati: ljudem je kril žalost / kriti huda, družbi nevarna dejanja; to si mi krila celo leto 2. na streho polagati kritino; pokrivati: pred dobrim letom je še kril strehe; kriti streho z opeko / redko hišo krije rdeča opeka // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom biti na površju česa: gore že krije sneg; megla krije vso dolino / tema že krije zemljo 3. s seboj ali s svojim delom odvračati od koga nevarnost: drevo ga krije; s svojim telesom ga je kril / skušal je kriti umik čete / publ. moram si kriti glavo / streha komaj krije dva 4. zagotavljati z enako ali večjo vsoto denarja plačilo, izplačilo česa: kriti deficit; ne more kriti vseh izdatkov; stroške bo krilo podjetje; škoda se bo krila iz prihrankov poravnala / kriti z zlatom // publ. preskrbovati toliko izdelkov, blaga, stvari, kolikor jih kdo potrebuje, porabi, zadovoljevati: tovarna krije s svojimi izdelki polovico vseh jugoslovanskih potreb ● pog. kriti komu hrbet ščititi, varovati ga; ekspr. prst, zemlja ga krije je mrtev (in pokopan)šah. kriti tako zavarovati, da se prepreči vzetje kake figure brez večje žrtve, nevaren napad ali mat; šport. kriti biti točno drug za drugim v formacijah; kriti igralca spremljati in z dovoljenimi postopki ovirati nasprotnega igralca, zlasti pri igrah z žogo kríti se 1. pojavljati se istočasno ali v isti obliki: čas dogajanja se krije z njegovim odhodom; ta misel se krije z njegovo predstavo; pojma se ne krijeta 2. star. biti prikrit, skrivati se: tu se krije neka misel; za vsem tem se krijejo določene težnje / take ideje se krijejo v njegovi filozofiji krijóč -a -e: krijoča barva krít -a -o: ravnal je tako, da je bil vedno krit; ta denar je krit z državnim posojilom; s slamo krito poslopje
  15.      kriticízem  -zma m () knjiž. nagnjenost h kritiziranju: radikalnost je bila poglavitna oznaka njegovega kriticizma // redko kritika: ustvarjalnost in kriticizem sta se uveljavljala na vseh področjih ◊ filoz. filozofska smer, ki raziskuje zmožnosti in meje razuma
  16.      krítikarstvo  -a s (í) nav. ekspr. pristransko, tendenciozno ugotavljanje negativnih lastnosti: vedno je razlikoval kritikarstvo od konstruktivne kritike
  17.      kritoseménka  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. cvetnice, ki imajo plodnico, Angiospermae
  18.      krívec 1 -vca m () 1. kdor je kriv: krivca so dolgo iskali; zagovarjati krivca; neznani krivec; krivec kaznivega dejanja 2. nož z zakrivljenim rezilom: nabrusiti krivec; iz žepa je potegnil krivec // nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: s krivcem obsekavati vejo 3. zakrivljeno pero v repu ruševca: klobuk s krivci za trakom 4. redko krivilec: zaposlil se je kot krivec železa
  19.      krivénčiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) nav. ekspr. dajati čemu nenaravno, nepravilno obliko: vihar krivenči drevo / krivenčiti ustnice; kar naprej se krivenči // redko pačiti, potvarjati: skušal je krivenčiti dejstvo
  20.      krivíti  -ím nedov., krívljen tudi krivljèn ( í) 1. dajati čemu krivo obliko: skušal je kriviti palico; letev se krivi pod njegovo težo / kriviti les, pločevino, železo // ekspr. dajati čemu nenaravno, nepravilno obliko: privzdigoval je obrvi in krivil ustnice / skrbi ga krivijo; krivi se od bolečine, smeha; krivil se je pod težkim bremenom / vihar krivi drevesa ∙ ekspr. sedaj mu ni treba več kriviti hrbta pred njim ubogati ga; biti poslušen, pokoren 2. delati, imeti koga za krivega česa; dolžiti: krivili so ga nesreče; kriviti koga za nesrečo / krivili so ga zaradi izgube denarja
  21.      krivolóvstvo  -a s (ọ̑) jur. lov ali ribolov brez predpisanega dovoljenja: obsojen je bil zaradi krivolovstva
  22.      krivorépec  -pca m (ẹ̑) ekspr. ruševec: ustrelil je krivorepca
  23.      krivovérka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od krivoverec: inkvizitor je sodil krivoverki
  24.      krivovérnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost krivovernega: krivovernost nauka
  25.      krivovérski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na krivoverce ali krivo vero: grad je bil krivoversko zbirališče / obhajale so ga krivoverske misli; krivoverske zablode; pren. tvoja krivoverska razlaga demokracije

   10.501 10.526 10.551 10.576 10.601 10.626 10.651 10.676 10.701 10.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA