Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

4 (10.551-10.575)


  1.      kratkopŕst  -a -o prid. (ȓ r̄) ki ima kratke prste: imel je debelo, kratkoprsto roko ♪
  2.      kratkorép  in kratkorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) ki ima kratek rep: na vrvici je vodil kratkorepega psa ♪
  3.      kratkorépec  -pca m (ẹ̑) nav. mn., zool. višje razviti raki s petimi pari nog hodilk in slabo razvitim zadkom; rakovica ♪
  4.      kratkoróčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kratek rok: kratkoročni kredit; kratkoročno posojilo / kratkoročni načrt podjetja; skleniti kratkoročni trgovinski sporazum // redko kratkotrajen: kratkoročno zdravljenje ♪
  5.      kratkoróg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima kratke roge: kratkoroga krava ♪
  6.      kratkorokáven  -vna -o prid. (ā) ki ima kratke rokave: kratkorokavna ženska obleka ♪
  7.      kratkosápen  -pna -o prid. (ȃ) ekspr. ki je v poteku večkrat prekinjen: melodika je bila kratkosapna // ki traja kratek čas: kratkosapna ambicija ♪
  8.      kratkosrájčnik  -a m (ȃ) ekspr. kdor nosi kratko srajco, navadno otrok: kratkosrajčnika sta se igrala v kuhinji / to pravljico pozna vsak kratkosrajčnik otrok, deček ♪
  9.      krátkost  stil. kratkóst -i ž (á; ọ̑) lastnost, značilnost kratkega: kratkost predpisanega roka; kratkost življenja / predavanje je bilo dobro sprejeto tudi zaradi kratkosti / kratkost lobanje ♪
  10.      kratkostêbeln  -a -o [bǝl] prid. (ȇ) ki ima kratko steblo: kratkostebelna pšenica ♪
  11.      kratkostíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kratki stik: kratkostični tok; kratkostična napetost / kratkostični motor motor s kletko ♪
  12.      kratkovíden  -dna -o prid., kratkovídnejši (í ȋ) 1. ki dobro vidi samo bližnje predmete: bil je zelo kratkoviden in je moral nositi očala / kratkovidne oči 2. nav. ekspr. ki ne vidi vnaprej poteka česa: kratkoviden politik / napovedi so se izkazale za zelo kratkovidne kratkovídno prisl.: v tem primeru je ravnal zelo kratkovidno ♪
  13.      kravál  -a m (ȃ) ekspr. hrup, trušč, vpitje: nastal je strašen kraval / ne delaj kravala zaradi tega ♪
  14.      krávjak  tudi krávjek -a m (ȃ) goveji, zlasti kravji iztrebek: stopiti v kravjak ♪
  15.      kŕc  medm. (ȓ) izraža lahen udarec s prsti, navadno za svarilo: udaril ga je po roki: krc / krc, ga je krcnil po ušesu; sam.: dobil boš krc ♪
  16.      kŕcljast  -a -o prid. (ŕ) redko štrcljast: krcljast rep ♪
  17.      kŕcniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. lahno udariti s prsti, navadno za svarilo: močno ga je krcnil po nosu / krcnila je po sveči in jo ugasnila // ekspr. kratko, močno udariti: krcnil ga je po roki 2. ekspr. ostro, učinkovito odgovoriti, zavrniti: dobro si ga krcnil ♪
  18.      kŕč  -a m (ȓ r̄) nehoteno, boleče delovanje mišic, pri katerem se spremeni zlasti njihova napetost: krč je polagoma popustil; zvijala se je v hudih krčih; sredstvo proti krčem; bolezen s hudimi krči v trebuhu; zvijal se je kakor v krčih / pog.: še vedno ga drži krč; prijel ga je krč v noge; krč ga stresa v enakomernih presledkih; krč ga je zvil / občutil je krč v želodcu krčevito, sunkovito bolečino / božjastni krč; črevesni krč; začeli so se porodni krči; smrtni krči / ekspr., z oslabljenim pomenom odrevenel je v krču groze; pren., knjiž. imperij stresajo predsmrtni krči; poletje se zvija v zadnjih krčih ♦ med. mrtvični ali otrpni krč tetanus; srčni krč angina pectoris ♪
  19.      kŕčast  -a -o prid. (r̄) nanašajoč se na krč: od napora je imel krčaste prste / krčast napor krčevit ♪
  20.      kŕčen  -čna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na krč: krčna odrevenelost / ekspr. masiral si je krčno nogo ♦ med. krčna žila bolezensko razširjena (žila) dovodnica ♪
  21.      kŕčenje 1 -a s (ŕ) glagolnik od krčiti1: neenakomerno krčenje mišic / krčenje črevesja / krčenje lesa; krčenje blaga po dolžini in širini / krčenje investicij ♪
  22.      kŕčenje 2 -a s (ŕ) glagolnik od krčiti2: prepoved krčenja gozda / krčenje ledine, zemljišča ♪
  23.      krčevína  -e ž (í) zemljišče, s katerega je odstranjeno drevje, grmovje, zlasti gozd: vinogradi in krčevine / oranje krčevin ♪
  24.      krčevít  -a -o prid., krčevítejši (ȋ) podoben krču: občutil je krčevito bolečino; krčevito zvijanje želodca / napad krčevitega dušenja / okorni in krčeviti gibi rok // ekspr. zelo hud, močen: bruhnila je v krčevit jok, smeh / komaj se je rešil iz krčevitega objema / za takšno dejanje je bil potreben krčevit napor krčevíto prisl.: krčevito se ga je oklepal, oprijemal; še krčeviteje se je stiskal v kot; ni jih mogel prepričati, čeprav se je krčevito trudil; krčevito sklenjene roke ♪
  25.      krčevítost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost krčevitega: krčevitost kretenj / z vso krčevitostjo se je držal palice / polaščala se ga je neka krčevitost ♪

   10.426 10.451 10.476 10.501 10.526 10.551 10.576 10.601 10.626 10.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA