Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
4 (10.526-10.550) 
- kratkôča -e ž (ó) redko kratkost: kratkoča predpisanih vzorcev / kratkoča nog ♪
- kratkočásen -sna -o prid., kratkočásnejši (á ā) ki povzroča, ustvarja kratkočasje: kratkočasen film, sestavek; večer je bil zelo kratkočasen / kratkočasen človek kratkočásno prisl.: živahno in kratkočasno govoriti ♪
- kratkočásenje -a s (á) glagolnik od kratkočasiti: kratkočasenje občinstva / delo mu je pomenilo samo kratkočasenje in zabavo ♪
- kratkočásiti -im nedov. (á ȃ) povzročati komu kratkočasje: ves večer jih je kratkočasil; kratkočasiti koga s petjem; v družbi se kratkočasi ♪
- kratkočásje -a s (ȃ) duševno stanje ugodja, zadovoljstva: knjiga mu nudi prijetno kratkočasje; to dela samo zaradi kratkočasja / kratkočasja je bilo dovolj ves večer kratkočasenja ♪
- kratkočásnež -a m (ȃ) ekspr. kratkočasen človek: bil je prijeten kramljavec in kratkočasnež ♪
- kratkočásnica -e ž (ȃ) ekspr. kratkočasna zgodba, pripoved: pripovedoval mu je burkaste kratkočasnice // kratkočasna ženska: prijetno mu je bilo v družbi te kratkočasnice ♪
- kratkočásnost -i ž (á) lastnost, značilnost kratkočasnega: kratkočasnost zgodbe / zaradi svoje kratkočasnosti je bil povsod dobrodošel ♪
- kratkodlák in kratkodlàk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima kratko dlako: kratkodlak pes / mehko in kratkodlako krzno ♪
- kratkodlákar -ja m (ȃ) žival s kratko dlako, navadno pes: goji dolgodlakarje in kratkodlakarje ♦ lov. nemški kratkodlakar lovski pes s prisekanim repom in kratko dlako, rjave barve ali bele barve z rjavimi lisami ♪
- kratkodnévnica -e ž (ẹ̑) bot. rastlina, ki potrebuje za rast ali cvetenje manj kot dvanajst ur dnevne svetlobe ♪
- kratkodôben -bna -o prid. (ó ō) knjiž. kratek, kratkotrajen: kratkodobno veselje ♪
- kratkoglàv in kratkogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) antr. ki ima kratko in okroglo glavo: kratkoglav človek / kratkoglava lobanja ♪
- kratkoglávec -vca m (ȃ) antr. človek s kratko in okroglo glavo ♪
- kratkoglávost -i ž (ā) antr. značilnost človeka s kratko in okroglo glavo ♪
- kratkohláčen -čna -o prid. (ȃ) ekspr. ki nosi kratke hlače: kratkohlačni in od sonca zagoreli fant / rad se je spominjal svojih kratkohlačnih let ♪
- kratkohláčnik -a m (ȃ) ekspr. kdor nosi kratke hlače, navadno otrok: vaški kratkohlačniki; bosopetniki in kratkohlačniki / kratkohlačnik je prijokal domov otrok, deček ♪
- kratkokríl -a -o prid. (ȋ ȋ) 1. ki ima kratka krila, kratke peruti: kratkokrile ptice 2. knjiž. ki nosi kratko krilo: kratkokrila dekleta ♪
- kratkokrílec -lca m (ȋ) nav. mn., zool. hrošči s kratkimi krili, Staphylinidae: kratkokrilci in mravlje ♪
- kratkokrílka -e ž (ȋ) knjiž., ekspr. ženska, ki nosi kratko krilo, navadno deklica: kratkokrilke in kratkohlačniki ♪
- krátkomálo in krátko málo prisl. (ā-á) ekspr. uvaja strnjen zaključek povedanega: niso bili ne učenjaki ne filozofi, bili so kratkomalo zdravo misleči ljudje; bil je kratkomalo vsega zmožen // izraža podkrepitev trditve ali zanikanja: o zadevi je veliko govoril, lotil se je pa kratkomalo ni; če bomo hodili tako počasi, nas bo kratkomalo prehitela noč // izraža, da se dejanje zgodi brez preudarka, obotavljanja: nisem za to, da bi se kratkomalo ravnali po drugih; nič ni premišljevala, rekla je kratkomalo ne / v medmetni rabi: kratkomalo, bilo je zabavno; kratkomalo, ne verjamem mu ♪
- kratkometrážen -žna -o prid. (ȃ) film., v zvezi kratkometražni film film, ki je dolg do 600 m: posneti kratkometražni film ♪
- kratkometrážnik -a m (ȃ) publ. kratkometražni film: posneti kratkometražnik ♪
- kratkonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima kratke noge: bil je kratkonog in zavaljen / kratkonogi bivoli ♪
- kratkopecljàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima kratek pecelj: kratkopecljati listi, plodovi / kratkopecljat cvet ♪
10.401 10.426 10.451 10.476 10.501 10.526 10.551 10.576 10.601 10.626 
