Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
4 (1.026-1.050)
- bévskanje tudi bêvskanje -a s (ẹ̑; ȇ) glagolnik od bevskati: hripavo bevskanje psa; lisičje bevskanje ♪
- bévskati -am tudi bêvskati -am nedov. (ẹ̑; ȇ) 1. oglašati se s kratkim, rezkim glasom: pes, ščene bevska; lisica bevska; pren. mitraljezi so bevskali 2. slabš. zadirčno govoriti s kom: kar naprej bevska name bevskajóč -a -e: ukazovati z bevskajočim glasom ♪
- bévskniti -em tudi bêvskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) 1. oglasiti se s kratkim, rezkim glasom: ščene je bevsknilo 2. slabš. zadirčno reči: uradnik je bevsknil na študenta / nejevoljno, surovo bevskniti ♪
- bévsniti -em tudi bêvsniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) bevskniti: lisica bevsne / zaničljivo bevsniti / bevsnil je vanj nekaj besed ♪
- bezáti -ám [bǝz] nedov. (á ȃ) 1. narahlo drezati v kaj: bezati s paličico v mišjo luknjo; s prstom bezati v nos // grebsti, brskati: bezati po žerjavici; pren. razmišljam in bezam po spominu 2. preh. nadlegovati, dražiti z drezanjem: kar naprej beza psa / otroci bezajo murenčke iz luknje; pren. če bo še kdo bezal vame, ga bom! ♪
- bezgóvec tudi bèzgovec -vca [bǝz] m (ọ̄; ǝ̀) bezgov grm, bezeg: zleknil se je v senco bezgovca // sok, žganje ali vino iz bezgovih jagod: piti bezgovec ♪
- bezníčar -ja m (ȋ) nav. slabš. obiskovalec ali lastnik beznice: družiti se z bezničarji; kramarji in bezničarji ♪
- béžnica -e ž (ẹ̑) geom. perspektivna projekcija neskončno oddaljene premice na ravnini: konstruirati bežnico ravnine ♪
- bibernélica -e ž (ẹ̑) redko janež: čaj iz bibernelice ♪
- bibliofílstvo -a s (ȋ) ljubezen do (zbiranja) knjig: bibliofilstvo je njegova edina strast ♪
- bibliotekárka -e ž (á) strokovna uslužbenka v knjižnici; knjižničarka ♪
- bicíkel -kla m (í) pog. vozilo z dvema kolesoma na nožni pogon; kolo: kupiti bicikel; vozi se z biciklom ♪
- bíčanje -a s (ȋ) glagolnik od bičati: bičanje po golem hrbtu / bičanje družbene neenakosti ♪
- bičeglávec -vca m (ȃ) zool. glista z zelo tankim, biču podobnim sprednjim delom, Trichuris trichiura ♪
- bíček 1 -čka m (ȋ) 1. manjšalnica od bič1: švrkati z bičkom 2. biol. nitast izrastek na celici, ki ji omogoča gibanje: bički spolnih celic ♪
- bíček 2 -čka m (ȋ) bot. rastlina stoječih ali počasi tekočih vod, ki raste v šopih, Schoenoplectus: jezerski biček ♪
- bíček 3 -čka m (ȋ) redko mlad bik; bikec: podivjan biček ♪
- bíčev -a -o (í) pridevnik od bič: bičev ročnik ♪
- bíčevje -a s (ȋ) skupina rastlin bičkov: pokositi bičevje za steljo / bičevje ob potoku z bički porasel svet // stebla bičkov: cekar iz bičevja ♪
- bíčevka -e ž (í) redko bičevnik: razjahal je in zamahoval z bičevko ♪
- bíčevnik -a m (í) držaj pri biču: udaril je z bičevnikom po oslu; brinov bičevnik; urezati si palico za bičevnik ♪
- bíčje -a s (ȋ) skupina rastlin bičkov: raca se je skrila v bičju / pred njim se je razprostiralo bičje in ločje z bički porasel svet // stebla bičkov: z bičjem opletene steklenice ♪
- bíčji -a -e prid. (ȋ) bikovski: njegov bičji vrat // bikov: bičji rogovi ♪
- bíčnik -a m (ȋ) bičevnik: z bičnikom je tolkel konja ♪
- bífokálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ) fiz. ki ima dve gorišči: bifokalna stekla naočnikov ♪
901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126