Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (85-109)



  1.      bíl  -à -ó inopisni deležnik od biti sem ( ọ̄) v zvezi sem bil itd. in opisnim deležnikom 1. od dovršnih, redko nedovršnih glagolov; raba peša, razen kadar je preddobnost poudarjena izraža dejanje, ki je bilo že končano, ko je nastopilo drugo: popolnoma se je bilo zmračilo, že so gorele cestne svetilke; postaral se je bil od sile, brado je imel že čisto sivo; v skupščini je branil stališče, ki ga je bil že prej obrazložil / deževalo je bilo, pa mu je spodrsnilo; pisal nam je bil, potlej je pa še brzojavil 2. od nedovršnih glagolov, redko izraža dejanje, odmaknjeno v daljno preteklost: srečala je žensko, s katero je bila prejšnje čase dosti govorila 3. nar. zahodno izraža preteklo dejanje sploh: ljudje so bili že pozabili, da sta se nekoč sprla; prim. biti sem, bi
  2.      bílabiál  -a m (-) lingv. soglasnik, tvorjen z obema ustnicama, dvoustničnik: izgovor bilabialov
  3.      bílabiálen  -lna -o prid. (-) lingv. ki se tvori z obema ustnicama, dvoustničen: bilabialni soglasnik
  4.      bilánca  -e ž () 1. primerjalni prikaz dohodkov in stroškov podjetja v določeni dobi; zaključni račun: bilanca izkazuje izgubo; sestavljati bilanco ♦ ekon. aktivna bilanca s presežkom; plačilna bilanca primerjalni prikaz poslovanja s tujino; premoženjska bilanca primerjalni prikaz aktiv in pasiv podjetja na določen dan; trgovinska bilanca razmerje med uvozom in izvozom v določeni dobi 2. pregled, obračun sploh: napraviti življenjsko bilanco; bilanca tedna: pet prometnih nesreč
  5.      bilancíranje  -a s () glagolnik od bilancirati: oddelek za bilanciranje / bilanciranje dohodkov in izdatkov
  6.      bilancírati  -am nedov. in dov. () redko delati, sestavljati bilanco: ne zna bilancirati
  7.      bilancíst  -a m () uslužbenec, ki dela, sestavlja bilanco: delovno mesto knjigovodje bilancista
  8.      bilánčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na bilanco: bilančni obračun, prebitek; bilančna postavka / dobiti bilančno nagrado; bilančna praksa
  9.      bilančnína  -e ž () nagrada za sestavljanje bilance
  10.      bílaterálen  -lna -o prid. (-) obojestranski, dvostranski: bilateralen dogovor; državnika sta govorila o bilateralnih odnosih med deželama; bilateralni pogovori; bilateralna pogodba bílaterálno prisl.: bilateralno simetričen
  11.      bílčica  -e ž () bilkica
  12.      bilijón  -a m (ọ̑) milijon milijonov: mnogo bilijonov let
  13.      bilijónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bilijon: v astronomiji računajo z bilijonskimi številkami / bilijonski delec celote
  14.      bilína  -e ž () lit. ruska epska ljudska pesem o junakih: pevci bilin
  15.      bílingvíst  -a m (-) kdor zna in redno uporablja dva jezika, dvojezičnik: bilingvisti na obmejnem ozemlju
  16.      bílingvístičen  -čna -o prid. (-í) ki zna in redno uporablja dva jezika; dvojezičen: bilingvističen pisatelj / bilingvistična šola
  17.      bílingvízem  -zma m (-) znanje in redna raba dveh jezikov; dvojezičnost: bilingvizem obmejnih prebivalcev
  18.      bíliti  -im nedov.) redko delati bilke: ječmen pričenja biliti
  19.      bílja  -e ž () star. dan pred praznikom: božična bilja
  20.      biljárd  -a m () namizna igra s palicami in kroglami: igrati biljard; partija biljarda // miza za igranje te igre
  21.      biljárden  -dna -o prid. () nanašajoč se na biljard: sliši se trkanje biljardnih krogel; zelena biljardna miza; biljardna palica / biljardna soba
  22.      biljardírati  -am nedov. () pog. igrati biljard: v kavarni je nekaj ljudi biljardiralo in kvartalo
  23.      biljardíst  -a m () kdor igra biljard: slovel je kot eden najboljših biljardistov
  24.      biljárdnica  -e ž () soba za igranje biljarda: kavarna z biljardnico
  25.      bílje  bílj ž mn. ( ) nekdaj verski obred z molitvami za pokoj umrlega: opravili so bilje za pokojnim / Narod mehkužnik bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, še bilj bi mu ne peli (I. Cankar)

   1 10 35 60 85 110 135 160 185 210  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA