Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (751-775)



  1.      izvršljív  -a -o prid. ( í) knjiž. izpolnljiv, izvedljiv: izvršljiv načrt; izvršljiva naloga ♦ jur. izvršljiva odločba, sodba, terjatev odločba, sodba, terjatev, ki se glede na predpisani postopek sme izvesti
  2.      izvršljívost  -i ž (í) knjiž. izpolnljivost, izvedljivost: izvršljivost načrta ♦ jur. izvršljivost odločbe, terjatve
  3.      izvŕšnik  -a m () pog. 1. med narodnoosvobodilnim bojem član izvršnega odbora Osvobodilne fronte: izvršniki so obiskali četo; izvršniki in člani centralnega komiteja 2. član izvršnega sveta: nekaj izvršnikov tudi osebno pozna
  4.      izvršník  -a m (í) knjiž., redko izvršitelj: izvršnik direktiv
  5.      izvŕšniški  -a -o prid. () nanašajoč se na izvŕšnike: izvršniška baraka / izvršniška tajnica
  6.      izvŕšnost  -i ž () knjiž., redko izpolnljivost, izvedljivost: izvršnost načrta ♦ jur. izvršnost sodbe
  7.      izvrtanína  -e ž (í) izvrtina: narediti izvrtanino / odstranjevati izvrtanino
  8.      izvŕtati  -am tudi zvŕtati -am dov. () 1. narediti luknjo v kaj z orodjem, ki se pri delu vrti: izvrtati desko / izvrtati zob // z vrtanjem narediti, izoblikovati: izvrtati en centimeter globoke izvrtine; izvrtati luknjo v les / izvrtati predor skozi led / črv je izvrtal rov 2. z vrtanjem spraviti iz česa: izvrtati kovice iz jeklenih konstrukcij 3. ekspr. z vztrajnim prizadevanjem priti do česa: končno se mu je le posrečilo izvrtati denar; izvrtati gradbeno dovoljenje / zate bomo že izvrtali kako primerno službo // z vztrajnim poizvedovanjem, izpraševanjem izvedeti: izvrtali so iz mene reči, ki jih nikakor nisem želel povedati; izvrtaj, kaj se je zgodilo s sinom izvŕtan tudi zvŕtan -a -o: stebri so od polžev ogrizeni in izvrtani; izvrtana luknja
  9.      izvrtávati  -am nedov. () 1. delati luknjo v kaj z orodjem, ki se pri delu vrti: izvrtavati v les // z vrtanjem delati, oblikovati: izvrtavati luknje 2. z vrtanjem spravljati iz česa: izvrtavati kovice iz jeklenih konstrukcij
  10.      izvŕtek  -tka m () nav. mn. zdrobljena snov, ki nastane pri vrtanju: iz lukenj, ki jih delajo črvi, se usipajo izvrtki ◊ gozd. izvrtek iz debla, drevesa izvrtan čep lesa za določanje drevesne starosti in prirasta
  11.      izvrtína  -e ž (í) 1. luknja, ki nastane z vrtanjem: narediti, obdelati izvrtino; vtakniti razstrelivo v izvrtino; koničasta, stožčasta izvrtina; globina, premer izvrtine / žarg., avt. izvrtina valja premer 2. zdrobljena snov, ki nastane pri vrtanju: odstranjevanje izvrtine
  12.      izvŕžek  -žka m () 1. ed. slabi, nekvalitetni izdelki; izmeček: pri novem načinu proizvodnje je manj izvržka / izvržek lesa ∙ redko med izvržki so bili stari čevlji, razbita posoda odpadki 2. slabš. človek, ki ga kaka skupnost izloči: izvržek človeštva; izvržek iz družbe // nemoralen, pokvarjen človek: taki izvržki so pripravljeni ovajati
  13.      izvŕženec  -nca m () ekspr. človek, ki ga kaka skupnost izloči: družbeni izvrženec; brezdomci in izvrženci // slabš. nemoralen, pokvarjen človek: to je izrodek in izvrženec
  14.      izvŕženje  tudi zvŕženje -a s () glagolnik od izvreči: izvrženje slabih izdelkov, starih strojev / kmetovalec ima škodo zaradi izvrženja pri kravi
  15.      izvŕženka  -e ž () slabš. nemoralna, pokvarjena ženska: družiti se z izvrženkami
  16.      izvŕženost  -i ž () ekspr. stanje človeka, ki je izločen iz kake skupnosti: izvrženost in osamljenost / občutek izvrženosti iz igre
  17.      izvzémanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od izvzemati: izvzemanje nekaterih primerov iz pravila
  18.      izvzémati  -am nedov. (ẹ̑) ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: izvzemati stroške za poslovanje // dajati, priznavati večje pravice, ugodnosti v primeri z drugimi: njega izvzema med vsemi
  19.      izvzémši  prisl. (ẹ̑) knjiž. razen, samo ne: te mravlje so podobne našim, izvzemši velikost; nisem je videl v družbi, izvzemši v gledališču / kadijo vsi, ne izvzemši najmlajših, neustalj. najmlajše vključno, vštevši
  20.      izvzéti  -vzámem dov., izvzêmi izvzemíte; izvzél; nam. izvzét in izvzèt (ẹ́ á) ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: izvzeti stroške poslovanja; izvzeti nekaj primerov iz obravnave; izvzeti koga od plačevanja davkov / samo enega učenca bi lahko izvzeli, drugi so povprečni / če izvzamemo majhne prehlade, je otrok zdrav // dati, priznati večje pravice, ugodnosti komu v primeri z drugimi: nikogar ne bom izvzel, vsi bodo morali enako delati izvzét -a -o: njihova hiša je bila izvzeta iz vsakdanjega dogajanja; šole so pri tem javnem delu izvzete
  21.      izvzétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od izvzeti: izvzetje od predpisov
  22.      izvzétost  -i ž (ẹ̑) stanje izvzetega: izvzetost iz celote
  23.      izza  predl., z rodilnikom 1. za izražanje usmerjenosti iz položaja za čim: luna vzhaja izza gore; vstati izza mize; voz pripelje izza ovinka / izza ograje se zasliši krik // knjiž., redko za izražanje položaja za čim; za: skrivati se izza vogla 2. raba peša za izražanje časovnega izhodišča v preteklosti; iz: znamenje izza turških časov; poznava se izza šolskih let / star. izza mlada iz zamlada; izza očetove smrti ni bil več doma od očetove smrti ∙ Tavčarjev roman Izza kongresa iz časov kongresa
  24.      izzídati  tudi izzidáti -am dov. (í á í) redko zazidati: vmesne prostore izzidamo z votlimi zidaki // obzidati: jarek obložimo z betonskimi žlebi ali pa izzidamo izzídan -a -o: izzidana stavba; izzidana struga
  25.      izzidáva  -e ž () glagolnik od izzidati: izzidava jarka

   626 651 676 701 726 751 776 801 826 851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA