Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (610-634)


  1.      hrôščar  -ja m (ȏ) kdor zbira hrošče, navadno v študijske namene: bil je navdušen hroščar in metuljar ♪
  2.      hrôšček  -čka m (ō) manjšalnica od hrošč: priletel je zlato rumen hrošček ♪
  3.      hrôščev  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na hrošče: hroščeva krila / hroščevo leto leto, ko se v velikih množinah pojavijo rjavi hrošči ♦ zool. hroščeva pokrovka trdo sprednje krilo pri hrošču ♪
  4.      hruščánje  -a s (ȃ) glagolnik od hruščati: hruščanje viharja ♪
  5.      hudoúren  -rna -o prid. (ū ȗ) 1. nanašajoč se na hudo uro: nad vasjo se kopičijo hudourni oblaki; hudourno nebo / hudouren vihar / hudourno znamenje znamenje, ki napoveduje hudo uro; hudourna sveča v kmečkem okolju sveča, ki se prižge ob hudi uri; pren., ekspr. nanj se je usula hudourna ploha besed 2. redko hudourniški: preko skal drvi hudouren potok; hudourna struga 3. ekspr., redko vihrav, divji: ne maram več videti tega hudournega človeka / njegova hudourna strast je kmalu prešla hudoúrno prisl.: otroci so hudourno vreli skozi šolska vrata ♪
  6.      huzár  -ja m (ā) nekdaj vojak konjeniške enote v značilni pisani uniformi: na čelu konjenice so bili huzarji ∙ slabš. Bachovi huzarji v stari Avstriji uradniki kot uresničevalci absolutističnih, centralističnih načel ministra Bacha ♪
  7.      idiót  -a m (ọ̑) 1. med. najhujše duševno nerazvit človek: otrok je ostal idiot vse življenje 2. pog., slabš. omejen, neumen človek: bogve kateri idiot je to rekel; ta človek je čisto navaden idiot / kot psovka ali misliš, idiot, da se kdo meni zate ♪
  8.      íhtiti se  -im se nedov. (í ȋ) star. zelo se jeziti: smejali so se, on pa se je ihtil; kar naprej se samo ihti ♪
  9.      imaginíst  -a m (ȋ) predstavnik imaginizma: futuristi, simbolisti in imaginisti / ruski imaginisti ♪
  10.      implicíten  -tna -o prid. (ȋ) knjiž. ki je vsebovan, pa ne določno izražen: tekst je implicitna kritika; vse to ima svojo implicitno logiko ♦ mat. implicitna oblika funkcije oblika, zapis funkcije, v katerem odvisna spremenljivka ni sama na eni strani enačbe implicítno prisl.: implicitno izražena misel ♪
  11.      indiferentízem  -zma m (ȋ) knjiž. mišljenje ali ravnanje brez odnosa do določene stvari, pojava, neopredeljenost: indiferentizem v tako pomembni stvari bo imel slabe posledice; narodni, politični indiferentizem / taka literatura je v svojem indiferentizmu lahko škodljiva // ravnodušnost, nezavzetost: njegovo ravnanje izraža popoln indiferentizem do vsega ♪
  12.      inferióren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. ki ima manjše telesne ali umske sposobnosti; manjvreden: med njimi se je čutil inferiornega; imeli so jih za inferiorno generacijo / inferiorni občutek manjvrednostni občutek, občutek manjvrednosti 2. ki je nižje, manj kakovostne vrste: umetniško inferiorna literatura ♪
  13.      ìnkompatibílen  -lna -o prid. (ȉ-ȋ) knjiž. nezdružljiv, izključujoč se: inkompatibilni pojavi; inkompatibilne funkcije ♦ farm. inkompatibilne sestavine zdravila sestavine, ki tako učinkujejo druga na drugo, da zmanjšajo ali uničijo učinek zdravila ♪
  14.      inokulácija  -e ž (á) glagolnik od inokulirati: izvesti inokulacijo bolezenskih mikrobov na poskusnih živalih / inokulacija proti kozam cepljenje ♪
  15.      inokulírati  -am dov. in nedov. (ȋ) med. vnesti v telo povzročitelje bolezni ali cepivo; vcepiti: inokulirati bolezenske mikrobe / inokulirati cepivo ♪
  16.      ìnoperabílen  -lna -o prid. (ȉ-ȋ) med. ki se ne da (več) operirati: inoperabilna bula ♪
  17.      inovácija  -e ž (á) knjiž. nov pojav, novost: odklanjati, sprejemati inovacije; avtorjeve formalne, stilne inovacije / drama predstavlja revolucionarno inovacijo repertoarja spremembo, prenovitev ♪
  18.      inovacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na inovacijo: inovacijski tokovi v slovenski književnosti / inovacijski poskusi ♪
  19.      inovatíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. nanašajoč se na (bistveno) izboljšanje, izpopolnitev, uvedbo česa novega: inovativna dejavnost / inovativni strokovnjaki ♪
  20.      inovátor  -ja m (ȃ) 1. kdor kaj (bistveno) izboljša, izpopolni na tehničnem področju: nagrajevanje inovatorjev; inovatorji in iznajditelji 2. nav. ekspr. kdor uvede kaj novega zlasti v umetniško, literarno delo: literarni inovator ♪
  21.      inovérec  -rca m (ẹ̑) zastar. drugoverec ♪
  22.      inozémec  -mca m (ẹ̑) pripadnik tuje države: v hotelu je več inozemcev kot domačinov ♪
  23.      inozémka  -e ž (ẹ̑) pripadnica tuje države: rad je bil v družbi z inozemkami ♪
  24.      instrúktorski  in inštrúktorski -a -o prid. (ú) nanašajoč se na instruktorje: instruktorske obveznosti / instruktorska skupina ♪
  25.      intendántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na intendante ali intendanco: intendantski oficir / intendantska vojaška akademija; intendantska služba služba za oskrbovanje vojaških enot / režiser je opravljal tudi intendantske posle ♪

   485 510 535 560 585 610 635 660 685 710  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA