Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (601-625)


  1.      hrápa  -e ž (á) star. izboklina, brazgotina: bila je bele polti brez vsake hrape ♪
  2.      hrípavec  tudi hripávec -vca m (í; ȃ) redko hripav človek: hripavca je le s težavo razumel ♪
  3.      hropéti  -ím nedov., tudi hrôpel (ẹ́ í) 1. dihati z grgrajočimi, piskajočimi glasovi: bolnica je hropela in lovila sapo; brezoseb. v prsih mu hropi ∙ ekspr. hropela je nerazločne besede hropeče govorila 2. ekspr. dajati hropenju podobne glasove: lokomotiva hropi hropé: prsi so se mu hrope vzdigovale hropèč -éča -e: ležal je težko hropeč; hropeči ranjenci; prisl.: hropeče dihati ♪
  4.      hropljáj  -a m (ȃ) knjiž. hropeč dih: še nekaj hropljajev in umrl je ♪
  5.      hrôpniti  -em dov. (ó ȏ) dihniti s hropečim glasom: hropnil je in umrl ∙ ekspr. ti si me ovadil, je zamolklo hropnil hropeče rekel ♪
  6.      hropòt  -ôta m (ȍ ó) redko ropot: hropot motorjev // hropenje: smrtni hropot je prihajal iz njegovih ust ♪
  7.      hropotáti  -ám nedov. (á ȃ) redko ropotati: ni mogel spati, ker je motor neprestano hropotal ♪
  8.      hrôpsti  hrôpem nedov., hrópel in hrôpel hrôpla (ó) 1. dihati z grgrajočimi, piskajočimi glasovi: bolnik hrope; hropla je vedno glasneje; težko hropsti / hropsti od bolečine, pod bremenom / konji so hropli od napora; brezoseb. v prsih mu hrope ∙ ekspr. opeharil me že ne boš, je hropel hropeče govoril 2. ekspr. dajati hropenju podobne glasove: lokomotiva hrope in sopiha; prim. hropeti ♪
  9.      hrôšč  hrôšča m (ȍ ó) 1. žuželka s trdimi sprednjimi krili in grizalom: hrošči letajo, lezejo; pisani hrošči; ličinka hrošča ♦ zool. koloradski hrošč z rumenimi in črnimi progami na sprednjih krilih, katerega ličinke uničujejo krompirjevo listje, Leptinotarsa decemlineata; rjavi ali majski hrošč rjave barve, s pahljačastimi tipalnicami, ki se v velikih množinah pojavlja vsako četrto leto, Melolontha vulgaris 2. žarg. tip osebnega avtomobila znamke Volkswagen: kupil si je hrošča ♪
  10.      hrôščar  -ja m (ȏ) kdor zbira hrošče, navadno v študijske namene: bil je navdušen hroščar in metuljar ♪
  11.      hrôšček  -čka m (ō) manjšalnica od hrošč: priletel je zlato rumen hrošček ♪
  12.      hrôščev  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na hrošče: hroščeva krila / hroščevo leto leto, ko se v velikih množinah pojavijo rjavi hrošči ♦ zool. hroščeva pokrovka trdo sprednje krilo pri hrošču ♪
  13.      hruščánje  -a s (ȃ) glagolnik od hruščati: hruščanje viharja ♪
  14.      hudoúren  -rna -o prid. (ū ȗ) 1. nanašajoč se na hudo uro: nad vasjo se kopičijo hudourni oblaki; hudourno nebo / hudouren vihar / hudourno znamenje znamenje, ki napoveduje hudo uro; hudourna sveča v kmečkem okolju sveča, ki se prižge ob hudi uri; pren., ekspr. nanj se je usula hudourna ploha besed 2. redko hudourniški: preko skal drvi hudouren potok; hudourna struga 3. ekspr., redko vihrav, divji: ne maram več videti tega hudournega človeka / njegova hudourna strast je kmalu prešla hudoúrno prisl.: otroci so hudourno vreli skozi šolska vrata ♪
  15.      huzár  -ja m (ā) nekdaj vojak konjeniške enote v značilni pisani uniformi: na čelu konjenice so bili huzarji ∙ slabš. Bachovi huzarji v stari Avstriji uradniki kot uresničevalci absolutističnih, centralističnih načel ministra Bacha ♪
  16.      idiót  -a m (ọ̑) 1. med. najhujše duševno nerazvit človek: otrok je ostal idiot vse življenje 2. pog., slabš. omejen, neumen človek: bogve kateri idiot je to rekel; ta človek je čisto navaden idiot / kot psovka ali misliš, idiot, da se kdo meni zate ♪
  17.      íhtiti se  -im se nedov. (í ȋ) star. zelo se jeziti: smejali so se, on pa se je ihtil; kar naprej se samo ihti ♪
  18.      imaginíst  -a m (ȋ) predstavnik imaginizma: futuristi, simbolisti in imaginisti / ruski imaginisti ♪
  19.      implicíten  -tna -o prid. (ȋ) knjiž. ki je vsebovan, pa ne določno izražen: tekst je implicitna kritika; vse to ima svojo implicitno logiko ♦ mat. implicitna oblika funkcije oblika, zapis funkcije, v katerem odvisna spremenljivka ni sama na eni strani enačbe implicítno prisl.: implicitno izražena misel ♪
  20.      indiferentízem  -zma m (ȋ) knjiž. mišljenje ali ravnanje brez odnosa do določene stvari, pojava, neopredeljenost: indiferentizem v tako pomembni stvari bo imel slabe posledice; narodni, politični indiferentizem / taka literatura je v svojem indiferentizmu lahko škodljiva // ravnodušnost, nezavzetost: njegovo ravnanje izraža popoln indiferentizem do vsega ♪
  21.      inferióren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. ki ima manjše telesne ali umske sposobnosti; manjvreden: med njimi se je čutil inferiornega; imeli so jih za inferiorno generacijo / inferiorni občutek manjvrednostni občutek, občutek manjvrednosti 2. ki je nižje, manj kakovostne vrste: umetniško inferiorna literatura ♪
  22.      ìnkompatibílen  -lna -o prid. (ȉ-ȋ) knjiž. nezdružljiv, izključujoč se: inkompatibilni pojavi; inkompatibilne funkcije ♦ farm. inkompatibilne sestavine zdravila sestavine, ki tako učinkujejo druga na drugo, da zmanjšajo ali uničijo učinek zdravila ♪
  23.      inokulácija  -e ž (á) glagolnik od inokulirati: izvesti inokulacijo bolezenskih mikrobov na poskusnih živalih / inokulacija proti kozam cepljenje ♪
  24.      inokulírati  -am dov. in nedov. (ȋ) med. vnesti v telo povzročitelje bolezni ali cepivo; vcepiti: inokulirati bolezenske mikrobe / inokulirati cepivo ♪
  25.      ìnoperabílen  -lna -o prid. (ȉ-ȋ) med. ki se ne da (več) operirati: inoperabilna bula ♪

   476 501 526 551 576 601 626 651 676 701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA