Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (560-584)



  1.      grábežnica  -e ž () nav. mn., zool. roparske žuželke, ki izsesavajo druge žuželke, Asilidae
  2.      gráhar  -ja m () zool. hrošč, katerega ličinka uničuje grahova zrna, Bruchus pisorum: fižolar in grahar
  3.      gráški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Gradec: graške ulice / graški sejem ♦ zgod. graška pacifikacija sporazum, sklenjen v Gradcu leta 1572, po katerem so dobili versko svobodo plemiči in njihove družine
  4.      grbánčiti  -im nedov.) delati gube, zlasti na koži: hodil je gor in dol in grbančil čelo; koža se grbanči / jabolka se spomladi začnejo grbančiti
  5.      grbánec  -nca m (á) guba (na koži): lice nabere v grbance; grbanci na vratu
  6.      grbánja  -e ž (á) redko grbina: spotakniti se ob grbanjo
  7.      grbánjast  -a -o prid. (á) ki ima veliko grbin: grbanjasta cesta / grbanjasto čelo
  8.      gŕbast  -a -o prid. (ŕ) ki ima grbo: bil je majhen in grbast / ima grbasto postavo / stara, grbasta ženica sključena, upognjena / grbast svet neraven, valovit gŕbasto prisl.: od neprestanega branja se drži grbasto
  9.      gŕbati se  -am se nedov. ( ) redko grbančiti se: koža se grba / podprl je leseno steno, ki se je že sumljivo grbala grbila, krivila
  10.      gŕbav  -a -o prid. (ŕ) ki ima grbo: bil je majhen, grbav človek / redko od težke nošnje je postala vsa grbava sključena, upognjena
  11.      gŕbavček  -čka m (ŕ) manjšalnica od grbavec: zagledala je bledega grbavčka
  12.      gŕbavec  -vca m (ŕ) kdor ima grbo: kot grbavec je bil še bolj občutljiv ♦ zool. (kit) grbavec kit, ki ima na hrbtu nazaj ukrivljeno tolsto plavut, Megaptera novaeangliae
  13.      grbavína  -e ž (í) redko grbina: skakal je z ene grbavine na drugo; travniške grbavine
  14.      grdúnka  -e ž () ekspr. malopridna, malovredna ženska: nikar se ne druži s to grdunko / kot nagovor čisto si nas pozabila, grdunka
  15.      gréšen  -šna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nanašajoč se na greh: grešne misli; grešno dejanje / grešen človek / pokoril se je za svoje grešno življenje ● ekspr. vzdihovali so nad napakami in iskali grešnega kozla osebo, ki bi jo obdolžili krivde zanje; ekspr. stal je tam kot grešna duša obupan, potrt; star. imela je z njim grešno znanje izvenzakonsko spolno razmerje gréšno prisl.: grešno živeti
  16.      griževnják  -a m (á) nar. zdravilna rastlina z drobnimi rožnatimi cveti; tavžentroža: čaj iz griževnjaka
  17.      grofóvski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na grofe: na pisma je pritisnil svoj grofovski pečat / bili so najemniki na grofovski posesti / podelili so mu grofovski naslov; biti grofovskega rodu / ekspr. hčeri je dal naravnost grofovsko doto zelo bogato, veliko grofóvsko prisl.: bil je (po) grofovsko oblečen; sam.: star. vse polje je prišlo pod grofovsko v grofovo last
  18.      grúden  -dna m (ú) star. december: bilo je drugega grudna / (meseca) grudna je mraz
  19.      gúmb  -a m () predmet za zapenjanje oblačila ali za okras, navadno okrogel: gumb se je odpel, odtrgal; prišiti nove gumbe k suknjiču; zapeti gumbe na plašču, pri srajci; zlati gumbi; gumbi za perilo / hlačni, manšetni gumbi; oblečeni gumbi s prevleko iz blaga / čevlji na gumb // gumbu podoben nastavek a) za vklapljanje česa: pritisnil je na gumb dvigala, hišnega zvonca; ob pritisku na gumb so se vrata odprla; aparat s številnimi gumbi in ročicami / prsti so mu hiteli po belih gumbih harmonike; vrtel je gumb pri radijskem aparatu b) za prijemanje: gumb omare; pokrovka z gumbom ◊ lov. gumbu podoben rog, ki zraste srnjaku v prvem letu starosti
  20.      hádži  -ja m () v muslimanskem okolju kdor je romal v Meko: hadži z zelenim turbanom / neskl., kot pristavek k imenu tega človeka hadži Mustafa
  21.      happy end  happy enda [hêpi ênd] m (-) publ. razplet zgodbe, ki se zadovoljivo, srečno konča za glavne osebe, zlasti v filmu, srečni konec: naiven, poceni happy end / ekspr. zadeva se je končala s happy endom
  22.      hedóničen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. hedonski: hedonična čustva
  23.      hemeroíden  -dna -o prid. () pog. hemoroiden: hemeroiden bolnik
  24.      heráldika  -e ž (á) veda o grbih, grboslovje: strokovnjak za heraldiko
  25.      herbárij  -a m (á) s podatki opremljena zbirka stisnjenih in posušenih rastlin za študijske namene: vložiti cvetlico v herbarij; šolska botanična zbirka ima bogat herbarij

   435 460 485 510 535 560 585 610 635 660  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA