Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
37 (560-584)
- grábežnica -e ž (ȃ) nav. mn., zool. roparske žuželke, ki izsesavajo druge žuželke, Asilidae ♪
- gráhar -ja m (ȃ) zool. hrošč, katerega ličinka uničuje grahova zrna, Bruchus pisorum: fižolar in grahar ♪
- gráški -a -o prid. (á) nanašajoč se na Gradec: graške ulice / graški sejem ♦ zgod. graška pacifikacija sporazum, sklenjen v Gradcu leta 1572, po katerem so dobili versko svobodo plemiči in njihove družine ♪
- grbánčiti -im nedov. (á ȃ) delati gube, zlasti na koži: hodil je gor in dol in grbančil čelo; koža se grbanči / jabolka se spomladi začnejo grbančiti ♪
- grbánec -nca m (á) guba (na koži): lice nabere v grbance; grbanci na vratu ♪
- grbánja -e ž (á) redko grbina: spotakniti se ob grbanjo ♪
- grbánjast -a -o prid. (á) ki ima veliko grbin: grbanjasta cesta / grbanjasto čelo ♪
- gŕbast -a -o prid. (ŕ) ki ima grbo: bil je majhen in grbast / ima grbasto postavo / stara, grbasta ženica sključena, upognjena / grbast svet neraven, valovit gŕbasto prisl.: od neprestanega branja se drži grbasto ♪
- gŕbati se -am se nedov. (r̄ ȓ) redko grbančiti se: koža se grba / podprl je leseno steno, ki se je že sumljivo grbala grbila, krivila ♪
- gŕbav -a -o prid. (ŕ) ki ima grbo: bil je majhen, grbav človek / redko od težke nošnje je postala vsa grbava sključena, upognjena ♪
- gŕbavček -čka m (ŕ) manjšalnica od grbavec: zagledala je bledega grbavčka ♪
- gŕbavec -vca m (ŕ) kdor ima grbo: kot grbavec je bil še bolj občutljiv ♦ zool. (kit) grbavec kit, ki ima na hrbtu nazaj ukrivljeno tolsto plavut, Megaptera novaeangliae ♪
- grbavína -e ž (í) redko grbina: skakal je z ene grbavine na drugo; travniške grbavine ♪
- grdúnka -e ž (ȗ) ekspr. malopridna, malovredna ženska: nikar se ne druži s to grdunko / kot nagovor čisto si nas pozabila, grdunka ♪
- gréšen -šna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nanašajoč se na greh: grešne misli; grešno dejanje / grešen človek / pokoril se je za svoje grešno življenje ● ekspr. vzdihovali so nad napakami in iskali grešnega kozla osebo, ki bi jo obdolžili krivde zanje; ekspr. stal je tam kot grešna duša obupan, potrt; star. imela je z njim grešno znanje izvenzakonsko spolno razmerje gréšno prisl.: grešno živeti ♪
- griževnják -a m (á) nar. zdravilna rastlina z drobnimi rožnatimi cveti; tavžentroža: čaj iz griževnjaka ♪
- grofóvski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na grofe: na pisma je pritisnil svoj grofovski pečat / bili so najemniki na grofovski posesti / podelili so mu grofovski naslov; biti grofovskega rodu / ekspr. hčeri je dal naravnost grofovsko doto zelo bogato, veliko grofóvsko prisl.: bil je (po) grofovsko oblečen; sam.: star. vse polje je prišlo pod grofovsko v grofovo last ♪
- grúden -dna m (ú) star. december: bilo je drugega grudna / (meseca) grudna je mraz ♪
- gúmb -a m (ȗ) predmet za zapenjanje oblačila ali za okras, navadno okrogel: gumb se je odpel, odtrgal; prišiti nove gumbe k suknjiču; zapeti gumbe na plašču, pri srajci; zlati gumbi; gumbi za perilo / hlačni, manšetni gumbi; oblečeni gumbi s prevleko iz blaga / čevlji na gumb // gumbu podoben nastavek a) za vklapljanje česa: pritisnil je na gumb dvigala, hišnega zvonca; ob pritisku na gumb so se vrata odprla; aparat s številnimi gumbi in ročicami / prsti so mu hiteli po belih gumbih harmonike; vrtel je gumb pri radijskem aparatu b) za prijemanje: gumb omare; pokrovka z gumbom ◊ lov. gumbu podoben rog, ki zraste srnjaku v prvem letu starosti ♪
- hádži -ja m (ȃ) v muslimanskem okolju kdor je romal v Meko: hadži z zelenim turbanom / neskl., kot pristavek k imenu tega človeka hadži Mustafa ♪
- happy end happy enda [hêpi ênd] m (ȇ-ȇ) publ. razplet zgodbe, ki se zadovoljivo, srečno konča za glavne osebe, zlasti v filmu, srečni konec: naiven, poceni happy end / ekspr. zadeva se je končala s happy endom ♪
- hedóničen -čna -o prid. (ọ́) knjiž. hedonski: hedonična čustva ♪
- hemeroíden -dna -o prid. (ȋ) pog. hemoroiden: hemeroiden bolnik ♪
- heráldika -e ž (á) veda o grbih, grboslovje: strokovnjak za heraldiko ♪
- herbárij -a m (á) s podatki opremljena zbirka stisnjenih in posušenih rastlin za študijske namene: vložiti cvetlico v herbarij; šolska botanična zbirka ima bogat herbarij ♪
435 460 485 510 535 560 585 610 635 660