Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
37 (535-559)
- gáter -tra m (á) les. stroj za žaganje hlodov v deske; jarmenik: nabaviti gater ♪
- genitálije -lij ž mn. (á ȃ) anat. spolni organi, spolovila: rak na genitalijah ♪
- germanofób -a m (ọ̑) kdor je nasproten nemški politiki ali kulturi ♪
- ginogaméta -e ž (ẹ̑) biol. ženska spolna celica ♪
- glásbenozgodovínski -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na glasbeno zgodovino: glasbenozgodovinski spis ♪
- gledalíšče -a s (í) 1. umetniška ustanova, ki se ukvarja z izvajanjem odrskih, zlasti dramskih del: igrati v gledališču; delo ljudskih gledališč; festival gledališč; repertoar gledališča; lektor pri gledališču in filmu; masker v gledališču / lutkovno, marionetno gledališče; mladinsko gledališče; narodno in pokrajinsko gledališče; operno gledališče; potujoče gledališče / pog. dela pri gledališču // poslopje, prostor te ustanove: balkon, galerija v gledališču / popolnoma zasedeno gledališče / letno gledališče 2. dramska umetniška dejavnost: uprizarjati dela antičnega, sodobnega gledališča / avtorji absurdnega, eksperimentalnega gledališča ♦ gled., lit. epsko gledališče idejna dramatika, ki z epsko-meditativnimi vrinki razbija klasično enotnost dejanja // pog. dramska predstava: po gledališču so se zbrali v kavarni; obiskovalec gledališča / pog. gledališče je vsak večer razprodano
vstopnice za predstavo ♪
- globigerína -e ž (ȋ) nav. mn., zool. praživali, katerih lupinice tvorijo blatu podobno snov na morskem dnu, Globigerinidae: skeleti školjk, diatomej in globigerin ♪
- gnájs -a m (ȃ) petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz glinencev in kremena: granit in gnajs / podstavek iz črnega gnajsa ♪
- gnída -e ž (í) 1. jajčece uši: lasišče je bilo polno gnid 2. nizko nepomemben, malovreden človek: taka gnida mi že ne bo ukazovala / kot psovka ti prekleta gnida ● ekspr. nima niti za gnido pameti prav nič ♪
- gnídast -a -o prid. (í) gnidav ♪
- gnídav -a -o prid. (í) ki ima gnide: gnidavo lasišče ♦ agr. gnidav sir sir z mnogimi luknjicami, nastalimi zaradi napake pri zorenju ♪
- gnídavost -i ž (í) lastnost gnidavega: gnidavost lasišča ♦ agr. gnidavost sira ♪
- gníl -a -o stil. -ó [iu̯] prid. (ȋ ȋ) 1. ki gnije ali je že zgnil: gnil les; gnila slama; gnilo in plesnivo grozdje; duh po gnilih jajcih; prodajali so tudi gnilo sadje / gnil zob / ekspr. gnila rana gnojna; voda že toliko časa stoji, da je že kar gnila; pren., slabš. gnila, smradljiva zadovoljnost ♦ alp. gnil sneg otajan, star sneg, ki se seseda; etn. gnilo jajce otroška igra, pri kateri čepi kaznovani igralec v sredini kroga drugih čepečih igralcev 2. slabš. pokvarjen, malovreden, slab: to je popolnoma gnil človek; gnila družba / razkrivati gnile razmere; gnilo gospodarstvo / nav. iron. gnila Jugoslavija Jugoslavija pred letom 1941 gníli -a -o sam.: skušal je iztrebiti vse, kar je bilo gnilega in nezdravega ∙ iron. nekaj je gnilega v deželi danski ♪
- gnilád -i ž (ȃ) kar je gnilo: sadje se je spremenilo v samo gnilad ♪
- gnílec -lca [u̯c in lc] m (ȋ) star. vino iz nagnitega grozdja: dali so mu piti samega gnilca ◊ bot. hrast s kratkopecljatimi listi in pecljatimi plodovi; dob ♪
- gnilína -e ž (í) 1. redko gnila snov; gniloba: odstraniti gnilino iz kleti 2. agr. nagnito grozdje: prešati gnilino // vino iz takega grozdja ♪
- gniljáva -e ž (ȃ) redko gnilad ♪
- gnilôba -e ž (ó) 1. razkroj, razpad organskih snovi, navadno zaradi delovanja bakterij: povzročati, preprečevati gnilobo; gniloba lesa, koruze, sadja; duh po gnilobi / gniloba se prenaša z enega sadeža na drugega / zobna gniloba // gnila snov: izrezati gnilobo iz jabolka / pospravil je klet in odnesel vso gnilobo na smetišče 2. slabš. pokvarjenost, malovrednost: gniloba družbe / gniloba v podjetju // zelo len človek: ta fant je prava gniloba / kot psovka gniloba gnila ◊ čeb. huda gniloba nalezljiva bolezen čebelje zalege; gozd. rdeča gniloba glivična bolezen iglavcev, pri kateri se les rdečkasto obarva; lesna trohnoba ♪
- góbar -ja m (ọ̑) 1. kdor se ukvarja z gobami: gobarji vneto nabirajo gobe / bil je odličen gobar poznavalec gob 2. zool. nočni metulj, katerega gosenica objeda gozdno drevje, Lymantria dispar ♪
- gogotáti -ám nedov. (á ȃ) redko gagati: race so gogotale ♪
- golobíčka -e ž (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od golobica: lepa bela golobička // ekspr. mlada, ljubka ženska: rad je govoril o tisti golobički / kot nagovor nič se ne boj, golobička moja ♪
- góndola -e ž (ọ̑) 1. dolg, ozek čoln z močnimi krivinami na koncih, ki se rabi v Benetkah: gondola je drsela po Velikem kanalu; sesti v gondolo 2. viseča, zaprta priprava za prevoz ljudi, tovora, navadno pri cepelinu ali žičnici: dvigniti se v gondoli; žičnica z dvema gondolama ♪
- gorkóta tudi gorkôta -e ž (ọ̑; ó) zmerno visoka temperatura; toplota: prijetna gorkota jih je uspavala; pomladanska gorkota; gorkota telesa / sončna gorkota / zrasel je brez gorkote družinskega okolja topline, domačnosti ♪
- gospôski -a -o prid. (ó) 1. nanašajoč se na gospode ali gospodo: a) biti gosposkega rodu, stanu; rad zahaja v gosposko družbo b) to je gosposki človek; precej gosposki je; ima gosposke navade; gosposka obleka; dali so ji gosposko ime; gosposko vedenje / dela se gosposkega tudi gosposki ∙ star. prijazen je, čeprav nosi gosposko suknjo čeprav je gosposki človek c) preskrbel si je gosposko službo; gosposko življenje ima udobno, lahko 2. nav. ekspr. dragocen, razkošen: zelo gosposko stanovanje imajo / pripravila jim je gosposko večerjo gospôsko prisl.: nositi se, živeti (po) gosposko; (po) gosposko oblečen; gosposko ga je pogostil gospôski -a -o sam.: poročil je gosposko; v njem je nekaj gosposkega; na gosposkem raste veliko topolov ♪
- gotizírati -am nedov. in dov. (ȋ) um. predelovati v gotskem slogu: romansko cerkev so gotizirali ♪
410 435 460 485 510 535 560 585 610 635