Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (485-509)


  1.      enharmoníja  -e ž (ȋ) muz. pojav, da se more isti ton zapisati z različnimi notami, s čimer se spremeni njegova funkcionalnost ♪
  2.      eníca  -e ž (í) 1. mat. vrednost znaka na zadnjem mestu desetiške številke: enice in desetice; množenje enic 2. pog. številka ena: enico napiši bolj razločno ♪
  3.      enígma  -e ž (ȋ) knjiž. uganka: ljubitelj enigem / to je za mnoge enigma ♪
  4.      enigmátičen  -čna -o prid. (á) knjiž. skrivnosten, nenavaden: kakšno stališče je zavzel on v tem čudnem in enigmatičnem sporu ♪
  5.      enigmátski  -a -o prid. (ȃ) knjiž. ugankarski: enigmatski kotiček v časopisu ♪
  6.      èninpólkrat  [u̯k] prisl. (ȅ-ọ̑) enainpolkrat: eninpolkrat daljši ♪
  7.      enjambement  -a [anžambmá -ja] m (ȃ) lit. pojav, da se stavek ne zaključi hkrati z verzom, ampak sega v naslednji verz, miselni prestop: izogibati se enjambementu; pogosto uporablja enjambemente ♪
  8.      ênka  -e ž (ē) pog. 1. številka ena: enka je grdo napisana 2. negativna ocena (v šoli): dati, dobiti enko; v spričevalu ima skoraj same enke ♪
  9.      enójen  -jna -o prid. (ọ̑) ki je iz enega samega dela, ene enote: enojno okno; enojna vrata / okno z enojnimi šipami / enojni tir; letalo z enojnimi krili ◊ bot. enojni list list z eno samo, celo ali deljeno listno ploskvijo; enojno cvetno odevalo samo venčni ali samo čašni listi; fin. enojno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se vsak poslovni dogodek knjiži samo enkrat, ali v dobro ali v breme; kem. enojna vez vez med dvema atomoma, h kateri prispeva vsak atom po eno valenco; strojn. enojni navoj navoj z enim samim grebenom; tekst. enojna preja preja iz ene same niti; zool. enojni krvni obtok obtok, pri katerem poganja srce samo venozno kri; žel. enojna kretnica kretnica, ki omogoča odcep enega tira od matičnega tira ♪
  10.      ênostôpenjski  -a -o [pǝn] prid. (ē-ō) ki ima samo eno stopnjo: enostopenjski razvoj ◊ jur. enostopenjski postopek postopek z eno samo instanco; enostopenjske volitve neposredne volitve; enostopenjsko sodišče sodišče, ki sodi dokončno; strojn. enostopenjska turbina turbina, ki ima eno kolo; šol. enostopenjski študij zaključeno študijsko obdobje na fakulteti, brez vmesnih stopenj; teh. enostopenjska raketa raketa z eno pogonsko napravo ♪
  11.      epigráf  -a m (ȃ) knjiž. 1. kratek izrek, citat, pregovor na začetku knjige, poglavja: vzeti epigraf iz Prešerna 2. krajše besedilo v verzih ali prozi na spominskih ploščah, spomenikih, stavbah ♪
  12.      erupcíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na erupcijo: erupcijski vrelec / erupcijski stadij ošpic ♪
  13.      eternít  -a m (ȋ) zmes cementa in azbesta za izdelavo trdnih plošč, cevi: plošča iz eternita // izdelki iz te zmesi: lopa je zgrajena iz valovitega eternita; streha je krita z eternitom ♪
  14.      evklídičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na geometrijo grškega matematika Evklida: evklidični prostor ♪
  15.      fakínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na fakine: bil je bolj fakinskega značaja; fakinsko vedenje / zaradi slabotnosti ni bil za težko fakinsko delo ♪
  16.      fantín  -a m (ȋ) nav. ekspr. doraščajoča oseba moškega spola; fant: tedaj sem bil še fantin pri sedemnajstih letih; dobil jih bo, so se junačili fantini; mlad, neotesan fantin // zastar. dorasel mlad moški, ki še ni poročen: dekleta in fantini so se zbirali na vasi ♪
  17.      favnístika  -e ž (í) veda o favni: razprava s področja favnistike ♪
  18.      fermáč  -a m (á) žarg., lov. pes, ki tiho obstane, ko najde divjad; ptičar: ima odličnega fermača ♪
  19.      fetišizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od fetišizirati: to občudovanje meji že na fetišiziranje; fetišiziranje voditelja ♪
  20.      fetišizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. napravljati, delati iz česa fetiš: fetišizirati načelo, tradicijo ♪
  21.      fétus  -a m (ẹ̑) med., vet. nastajajoči organizem od tretjega meseca življenja do rojstva, plod: razvoj fetusa ♪
  22.      feuerbachovec  -vca [fôjerbah-] m (ó) pristaš filozofske smeri nemškega filozofa Feuerbacha: ruski feuerbachovci ♪
  23.      févd  -a m (ẹ̑) v fevdalizmu zemljiška posest, ki jo podeli fevdni gospod vazalu v užitek za opravljanje vojaških ali drugih služb: deliti fevde; obdariti koga s fevdom / dati posestvo v fevd v užitek za opravljanje vojaških ali drugih služb ♪
  24.      fevdálec  -lca m (ȃ) v fevdalizmu pripadnik vladajočega razreda: denarno gospodarstvo je bilo za marsikaterega fevdalca usodno; priseljevanje tujih fevdalcev ♪
  25.      fevdálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na fevdalce ali fevdalizem: fevdalni red; fevdalna doba; fevdalna družbena ureditev / fevdalni odnosi, privilegiji; fevdalne dajatve; fevdalna razkosanost dežele; fevdalno plemstvo / fevdalna družba, država ◊ zgod. fevdalni gospod do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastnik zemlje s podložniki ♪

   360 385 410 435 460 485 510 535 560 585  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA