Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (460-484)



  1.      ekshumácija  -e ž (á) jur. izkop trupla: potrebna bo ekshumacija in ponovna obdukcija
  2.      ekshumírati  -am dov. in nedov. () jur. izkopati truplo: trupla so ekshumirali in prenesli na pokopališče
  3.      eksikátor  -ja m () kem. steklena posoda, ki se da neprodušno zapreti, za sušenje in shranjevanje snovi pri normalni temperaturi: hraniti v eksikatorju
  4.      eksíl  -a m () knjiž. prisilno bivanje zunaj domovine; pregnanstvo: zaradi knjige je bil obsojen na eksil / vlada je v eksilu
  5.      eksisténca  -e ž (ẹ̑) 1. materialna ali duhovna navzočnost v stvarnosti; obstajanje, obstoj, bivanje: dokazati, zanikati eksistenco kake stvari; eksistenca naroda; konec biološke eksistence / preteklost mu greni eksistenco v novi družbi; komisija je z delom opravičila svojo eksistenco; individualna in družbena eksistenca ♦ filoz. eksistenca po eksistencialistični filozofiji kar določa človeka kot človeka; filozofija eksistence 2. materialna osnova za življenje, za preživljanje: s trudom si je ustvaril eksistenco; boriti se za eksistenco; odvisnost delavčeve eksistence od delodajalca / gospodarska kriza je uničila njegovo eksistenco; nima še nobene prave eksistence zaslužka, položaja / s tem si je zagotovil umetniško eksistenco med rojaki 3. nav. slabš. človek, oseba: v tem lokalu se zbirajo sumljive eksistence; izgubljena, ponesrečena eksistenca
  6.      eksistenciálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na eksistenco, bivanjski: eksistencialni položaj naroda; eksistencialni problem človeka ♦ filoz. eksistencialna filozofija; eksistencialna sodba sodba, v kateri se potrjuje ali zanika obstoj subjekta
  7.      eksistenciálija  -e ž (á) filoz. kar je za človekovo bivanje bistveno, določujoče: v pisatelju sta stiska in absurd prisotna kot njegovi poglavitni eksistencialiji
  8.      eksistencialíst  -a m () predstavnik eksistencializma: francoski eksistencialisti; glasilo eksistencialistov
  9.      eksistencialístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na eksistencializem: eksistencialistični pisatelji; eksistencialistična načela / eksistencialistična filozofija / eksistencialistično gledališče gledališče, ki uprizarja eksistencialistična dela
  10.      eksistencialízem  -zma m () filozofska smer, ki trdi, da je eksistenca to, po čemer je človek človek: vsebina in družbene korenine eksistencializma
  11.      eksisténčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na eksistenco: eksistenčni strah človeka v atomski dobi / priboriti eksistenčno pravico novemu sistemu; eksistenčna upravičenost; eksistenčno vprašanje naroda / izboljšanje človekovih eksistenčnih pogojev; eksistenčna negotovost proletariata ♦ soc. eksistenčni minimum za življenje nujno potrebna sredstva eksisténčno prisl.: eksistenčno ogrožen človek
  12.      eksisténten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki obstaja, biva, obstoječ: izpopolniti že eksistentne demokratične forume; objektivno eksistenten / doba je minila, njeni odmevi so pa še eksistentni
  13.      eksistíranje  -a s () glagolnik od eksistirati: eksistiranje kisika v vodi / bedno eksistiranje v predmestju
  14.      eksistírati  -am nedov. () biti, obstajati: eksistirajo tudi še neodkriti svetovi; ne ve, če omenjena knjiga kje eksistira; ta spojina eksistira le malo časa, nato razpade; publ. eksistira pa še drugo vprašanje, kako usmerjati naš gospodarski razvoj / večina ljudi samo eksistira ne živi polno, zavestno ∙ moderna glasba zanj sploh ne eksistira ne prizna ji vrednosti; je ne pozna; ekspr. zame ne eksistiraš več ne menim se zate; ne maram te; odbor eksistira samo po imenu njegova dejavnost se ne čuti // ekspr. živeti, shajati: podjetje komaj še eksistira; tukaj se eksistira samo za silo
  15.      éksitus  -a m (ẹ̑) med. smrtni izid, smrt: bolezen se bo končala z eksitusom
  16.      éksjezuít  -a m (ẹ̑-) knjiž. kdor ni več jezuit
  17.      ekskavátor  -ja m () teh. stroj za kopanje in premeščanje zemeljskega materiala: zajemalka ekskavatorja
  18.      ekspandírati  -am nedov. in dov. () fiz., navadno v zvezi s plin večati svojo prostornino zaradi zmanjševanja tlaka, raztezati se: močno ekspandirati ekspandíran -a -o: ekspandirani zrak ♦ teh. ekspandirana glina glina, kateri se pri žganju zaradi zgorevanja gorljivih primesi poveča prostornina
  19.      ekstradícija  -e ž (í) knjiž. izročitev osebe drugi državi zaradi kazenskega pregona ali izvršitve kazni: ekstradicija vojnih zločincev; pogodba o ekstradiciji
  20.      elektrizíren  -rna -o prid. () s katerim se elektrizira: elektrizirni aparat
  21.      elevacíjski  -a -o () pridevnik od elevacija: elevacijski kotomer
  22.      empíričnost  -i ž (í) lastnost, značilnost empiričnega, izkustvenost: empiričnost metode
  23.      endemíja  -e ž () med. bolezen, omejena na določen kraj, določeno področje
  24.      en grós  [angro] prisl. (ọ̑) trg. na debelo: prodajati en gros
  25.      enharmóničen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na enharmonijo: enharmonični toni / enharmonična zamenjava

   335 360 385 410 435 460 485 510 535 560  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA