Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (3.626-3.650)



  1.      zadírati  -am nedov. ( ) s sunki delati, da kaj ostrega, koničastega pride v kaj in tam ostane: zadirati nož v les zadírati se zaradi sile, ostrine prihajati v kaj in tam ostati: trni so se mu zadirali v podplate; pren. mraz se zadira v telo ● redko besede so se mu zadirale zatikale
  2.      zadoščeváti  -újem nedov.) zastar. zadoščati, zadostovati: njegovo znanje zadoščuje zadoščujóč -a -e zadosten: ugotavljati kaj z zadoščujočo točnostjo
  3.      zafrčkáti  -ám dov.) pog., ekspr. zapraviti, razmetati (denar): vso plačo je zafrčkal; zafrčkati za drobnarije / zafrčkati dan
  4.      zagostíti  -ím dov., zagóstil ( í) narediti kaj s čim dodanim (bolj) gosto, polno: jed zagostimo s krompirjem; zagostiti golaž z moko / zagostiti rušo s travo zagostíti se postati (bolj) gost, poln: gozd se zagosti; krošnja se zagosti šele tretje leto zagoščèn -êna -o: juha, zagoščena s prežganjem
  5.      zahlepéti  -ím dov. (ẹ́ í) začutiti strastno željo, pohlep po čem: zahlepeti po denarju, slavi / zahlepela je po lepšem življenju
  6.      zájčnik  -a m () zajčji hlevček: postaviti zajčnik; zajčnik in kokošnjak
  7.      zakísanost  -i ž () lastnost, stanje zakisanega: stopnja zakisanosti ♦ agr. zakisanost tal
  8.      zakoníčiti  -im dov.) redko dati čemu koničasto obliko: žival napne telo in ga zakoniči zakoníčiti se prodreti, zariti se v kaj s konico in tam ostati: igla se je zakoničila v kožo / četa se zakoniči v sovražnikove vrste zakoníčen -a -o: zakoničena steklena cevka
  9.      zakrítost  -i ž () lastnost, značilnost zakritega: zakritost obraza / zakritost pomena
  10.      zaletávati se  -am se nedov. () 1. hitro se premikajoč prihajati v sunkovit dotik s čim: iz objestnosti se zaletavati v mimoidoče; v temi so se zaletavali v stole, zaboje; vešče se zaletavajo v svetilko // udarjati s hitro vozečim vozilom ob kaj: opiti vozniki avtomobilov se pogosto zaletavajo v ograjo; zaletavati se z avtomobili 2. ekspr. hitro, premalo premišljeno se lotevati česa, delati kaj: ne zaletavajte se, ampak dobro premislite, ker bo veliko stroškov / zaletavati se iz neumnosti v neumnost 3. ekspr., navadno v zvezi z v vznemirjeno, razburjeno izražati pomisleke o čem: javno se zaletavati v program / članek se zaletava v odločitev oblasti / ta fant se zaletava v vsako dekle jo nadleguje zaletavajóč se -a -e: zaletavajoče se kroglice; prisl.: zaletavajoče se česa lotevati ∙ zaletavajoče govoriti, hoditi neenakomerno hitro, sunkovito
  11.      zalúst  in zálust -ústi ž (; á ) nazaj obrnjen zobec na kakem orodju, orožju, ki preprečuje, ovira izdrtje: zalust se zlomi; trnek z zalustjo
  12.      zamašíti  -ím dov., zamášil ( í) 1. dati kako snov, predmet v odprtino, da se zapre: zamašiti razpoke, špranje; zamašiti luknjo s papirjem / zamašiti steklenico z zamaškom / ekspr. zvezali so ga in mu zamašili usta / ekspr. z obema rokama si je zamašil ušesa 2. z nabiranjem, kopičenjem na določenem mestu onemogočiti prehod, pretok: blato, listje je zamašilo kanal / kamen je zamašil cev 3. ekspr., navadno v zvezi z luknja, vrzel narediti, da pride kaj v majhnih količinah tja, kjer tega kljub potrebi, nujnosti ni dovolj: zamašiti luknje v ansamblu; zamašiti vrzeli v izobrazbi ● nizko z eno besedo mu je zamašil gobec mu onemogočil ugovarjanje; pog. s tem denarjem bom zdaj zamašil vsaj nekaj lukenj poravnal nekaj dolgov; pog., ekspr. zamašiti komu usta z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da preneha kritizirati, opravljati zamašíti se postati neprehoden, nepretočen zaradi nabiranja, kopičenja kake snovi, predmetov na določenem mestu: jašek za smeti se pogosto zamaši; kanal se je zamašil z odpadki, s peskom / žila se zamaši zamašèn -êna -o: imeti zamašen nos; odtok je zamašen; s plutovinastim zamaškom zamašena steklenica
  13.      zamašnják  -a m (á) knjiž. kolo, kolut z masivnim obodom za izravnavanje neenakomernega vrtenja, delovanja stroja; vztrajnik: zamašnjak motorja, šivalnega stroja
  14.      zamávčiti  -im dov. (ā) zadelati z mavcem: zamavčiti luknjo
  15.      zamàz  -áza m ( á) snov za zamazovanje: pripraviti zamaz / zamaz pri peči je odpadel / knjiž. steklarski zamaz steklarski kit
  16.      zamázanec  -nca m () ekspr. zamazan človek: skupina razcapanih zamazancev
  17.      zamázanost  -i ž () lastnost, značilnost zamazanega: zamazanost obleke; pren. moralna zamazanost
  18.      zamázati  -mážem dov., zamázala in zamazála (á ) 1. z mazanjem zadelati, zapolniti: zamazati razpoke v zidu; zamazati špranje / peč je bilo treba znotraj zamazati 2. narediti, povzročiti, da pridejo na kaj zelo drobni delci kake nepotrebne, nezaželene snovi: hlače je kmalu zamazal; zamazati čevlje z blatom; otrok se je zamazal; zamazati si obleko // ekspr. vzeti komu ugled, osramotiti: pred vsemi ga je zamazal / zamazati si ime ● ekspr. zadevo so uspešno zamazali prikrili; žarg., šport. smučar se je zamazal je nepravilno namazal smuči zamázan -a -o: zamazan predpasnik; ekspr. zamazan odtis zabrisan, nejasen; zamazana obleka; zamazane šipe
  19.      zamázek  -zka m () knjiž. zamaz: pripraviti zamazek / zamazek za okna ● knjiž., redko zamazek na tiskovini madež
  20.      zamázka  -e ž () knjiž. zamaz: pripraviti zamazko / zamazka za okna
  21.      zamazovánje  -a s () glagolnik od zamazovati: zamazovanje špranj; sredstvo za zamazovanje
  22.      zamétek  -tka m (ẹ̑) 1. prva stopnja, oblika tega, kar začenja nastajati, se ustvarjati: ta knjižnica je zametek poznejše znanstvene knjižnice; risba je prvi zametek slike; srednjeveški zametki velikih mest / zametke čutil najdemo že pri najnižjih organizmih; zametki pleše se že kažejo // ekspr. nedokončna, nepopolna oblika česa: te zgodbe so še neizdelane, samo zametki 2. prvi pojav tega, kar se začenja razvijati, se pojavljati: zametki romantike v 18. stoletju 3. knjiž. zasnova: zametek cveta, lista; zametek organa, organizma
  23.      zamrzíti  -ím dov., zamŕzil ( í) knjiž. (zelo) zasovražiti: zamrzil je soseda; zamrzila je vojno zamrzíti se z dajalnikom postati zoprn: delo se mu je zamrzilo
  24.      zaobalíti  -ím dov., zaobálil ( í) zastar. zaviti, oviti: zaobaliti kupljeno blago
  25.      zapeljánec  -nca m (á) ekspr. kdor je zapeljan, zaveden: med prestopniki je veliko zapeljancev

   3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676 3.701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA