Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (360-384)



  1.      duplicitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. dvojnost, podvojenost: dupliciteta mnenj; dupliciteta norm
  2.      dvanajsták  -a m (á) 1. lov. dvanajsterak: ustrelil je krasnega dvanajstaka 2. nekdaj avstrijski novec za dvanajst krajcarjev: kovali so dvojake, trijake in dvanajstake 3. zgod. vsak od dvanajstih mestnih svetovalcev v fevdalni dobi: k posvetu se je zbralo le nekaj dvanajstakov
  3.      dvóinpólsôben  -bna -o [s] prid. (ọ̑-ọ̑-ō) v zvezi dvoinpolsobno stanovanje stanovanje, ki ima dve sobi in kabinet: zamenjati dvoinpolsobno stanovanje za trisobno
  4.      dvóméren  -rna -o prid. (ọ̑-ẹ́ ọ̑-ẹ̄) knjiž. dvodimenzionalen, dvorazsežen: ploskev je dvomerna
  5.      dvóosmínski  -a -o prid. (ọ̑-) muz. ki obsega dve osminki: dvoosminski takt
  6.      dvópásen  -sna -o prid. (ọ̑-) urb., v zvezi dvopasna cesta dvopasovna cesta
  7.      dvópasóven  -vna -o prid. (ọ̑-ọ̄) urb., v zvezi dvopasovna cesta cesta z dvema voznima pasovoma v isto smer
  8.      dvópíčje  -a s (ọ̑-) lingv. ločilo, ki uvaja naštevanje, razlaganje, dobesedno navajanje
  9.      dvóplásten  -tna -o prid. (ọ̑-ā) ki je iz dveh plasti: dvoplastna obloga ♦ papir. dvoplastni valoviti karton
  10.      dvóplástnost  -i ž (ọ̑-ā) lastnost, značilnost dvoplastnega: dvoplastnost obloge; pren. dvoplastnost kulture
  11.      dvóplôščen  -čna -o prid. (ọ̑-ō) ki ima dve plošči: dvoploščni električni kuhalnik
  12.      dvópólen  -lna -o prid. (ọ̑-ọ̑) elektr. ki ima dva pola: dvopolni vtič; dvopolno stikalo; pren., knjiž. napeti dvopolni konflikti
  13.      dvópóljen  -jna -o prid. (ọ̑-ọ̑) agr., navadno v zvezi dvopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na polovico določene površine ena, na drugo pa druga kmetijska rastlina in se vsako leto izmenjujeta
  14.      dvópólnost  -i ž (ọ̑-ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost dvopolnega: za avtorjeva prva dela je značilna izrazita dvopolnost
  15.      dvósédežnica  -e ž (ọ̑-ẹ̑) osebna žičnica, ki ima na določeni razdalji nameščena po dva sedeža
  16.      džúngla  -e ž () 1. gosto zarasel, težko prehoden svet tropskih pokrajin: iti na lov v džunglo; gverilci so se po napadu umaknili v džunglo; afriške, azijske džungle; bil je napadalen kot divja zver v džungli; pren. prebijati se skozi duhovno džunglo // ekspr., z rodilnikom velika množina: na drugi strani pristanišča se širi nepregledna džungla skladišč, poceni zabavišč in javnih hiš 2. ekspr. tehnično zelo razvita družba, polna notranjih nasprotij: ta družba se iz humanega demokratizma spreminja v surovo moderno džunglo
  17.      egiptologíja  -e ž () veda o stari egiptovski zgodovini, kulturi in jeziku: sekcija za egiptologijo
  18.      ekonomístka  -e ž () ženska oblika od ekonomist: članek znane ekonomistke
  19.      ekonomizácija  -e ž (á) 1. varčna, smotrna ureditev, poraba česa: ekonomizacija sredstev; ekonomizacija v gospodarstvu, proizvodnji / ekonomizacija stanarin / ekonomizacija znanstvenega dela 2. uvajanje ekonomskih načel v kaj: ekonomizacija družbe; ekonomizacija splošnega življenja
  20.      ekonomízem  -zma m () podrejanje vsega človekovega udejstvovanja ekonomski koristi: miselnost kvarnega ekonomizma ♦ zgod. gibanje v socialnodemokratskih strankah konec 19. in v začetku 20. stoletja, ki zahteva samo izboljšanje ekonomskega položaja delavcev
  21.      ekonomizer  -ja [-mizêr tudi -májzer] m (; ) strojn. naprava, v kateri se ogreva napajalna voda za parni kotel s toploto dimnih plinov, grelnik
  22.      ekonomizíranje  -a s () glagolnik od ekonomizirati: notranja delitev in ekonomiziranje dela; ekonomiziranje proizvajalnih sredstev / postopno ekonomiziranje cen / ekonomiziranje problemov
  23.      ekonomizírati  -am nedov. in dov. () 1. varčno, smotrno urejati, uporabljati kaj: ekonomizirati proizvodni postopek 2. uvajati ekonomska načela v kaj: ekonomizirati počitniške domove; ekonomizirati kulturo ekonomizíran -a -o: ekonomizirana družba ki gleda na stvari le z ekonomskega stališča; ekonomizirano delo
  24.      ekonómka  -e ž (ọ̑) ženska oblika od ekonom: ekonomka išče zaposlitev
  25.      ekonómski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na ekonomiko, gospodarski: ekonomski napredek; ekonomski odnosi, pogoji; ekonomski položaj; ekonomski razvoj države; splošna ekonomska kriza; ekonomska pomoč nerazvitim državam; vzrok ekonomske zaostalosti / ekonomska dejavnost, rast; ekonomsko tržno tekmovanje / publ. ekonomski instrument gospodarski ukrep za dosego določenega cilja; ekonomski pritisk, ukrep; ekonomska blokada, ekspanzija / ekonomski emigranti / publ. ekonomska računica račun, izračun / Ekonomski in socialni svet Organizacije združenih narodov organ Organizacije združenih narodov za napredek mednarodnega gospodarstva in socialnega sodelovanja 2. nanašajoč se na ekonomiste ali ekonomijo: ekonomska teorija; slovar novejše ekonomske terminologije; ekonomska znanost / ekonomska fakulteta / ekonomski svetnik, tehnik 3. nanašajoč se na ekonomičnost: ekonomska poraba sredstev / ekonomska utemeljitev dela ◊ ekon. ekonomski potencial zmogljivost gospodarstva glede na razpoložljivi kapital, delovno silo in tehnično znanje; ekonomski račun račun gospodarnosti, po katerem morajo biti stroški kriti z ustreznimi dohodki; ekonomska cena cena, ki ustreza dejanskim stroškom in zagotavlja čisti dohodek; ekonomska demokracija demokracija, v kateri so proizvajalna sredstva in gospodarjenje z njimi prenesena na neposredne proizvajalce; ekonomska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; najmanjša samoupravna enota v gospodarski organizaciji; ekonomsko načelo načelo, da se z najmanjšimi sredstvi doseže določen uspeh ali z določenimi sredstvi najboljši uspeh; teh. ekonomska hitrost hitrost vozila, pri kateri sta poraba goriva in obraba gibljivih delov sorazmerno najmanjši ekonómsko prisl.: ekonomsko utemeljen izvoz; ekonomsko močno podjetje

   235 260 285 310 335 360 385 410 435 460  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA