Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (3.585-3.609)


  1.      volúmski  -a -o prid. (ū) knjiž. prostorninski: volumsko razmerje snovi ♦ kem. volumski odstotek volumenski odstotek ♪
  2.      votlíca  -e ž (í) metal. plošča s stožčasto luknjo za vlečenje žic, palic, cevi skoznjo, da se jim zmanjša presek: pritrditi votlico; vleči skozi votlice / vrtanje votlic ♦ teh. votla kovica ♪
  3.      vpénjati  -am nedov. (ẹ̑) delati, da je kaj trdno nameščeno, pritrjeno na določenem mestu, v določenem položaju: vpenjati liste v mapo; plezalec je vpenjal vponke v kline ♦ teh. vpenjati obdelovance ♪
  4.      vpríčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) knjiž., redko sedanji: vprične razmere so težke ♪
  5.      vrázovstvo  -a s (ȃ) narodni, jezikovni nazor ali ravnanje, značilno za Stanka Vraza: vrazovstvo ga je kmalu minilo; odklanjati vrazovstvo ♪
  6.      vrésnica  -e ž (ẹ̑) vrtn. prst s sveta, poraslega z vreso ali reso; vresovka: igličevka, listovka in vresnica ◊ bot. vresnice vresovke ♪
  7.      vrníla  -e ž (í) nar. lesa, ki se sama zapira: polomljena, preperela vrnila ♪
  8.      vročína  -e ž (ȋ) 1. visoka temperatura v ozračju, prostoru, ki jo povzroča sonce ali kak drug vir toplote: vročina nastopi, se poleže, ponehuje, popušča; ekspr. vročina pritiska, žge; težko prenašati vročino; huda, neznosna, ekspr. neusmiljena, pasja, peklenska vročina; opoldanska, poletna vročina; suha, vlažna vročina / ekspr. v avtobusu bo vročina vroče / ekspr. trepetajoča vročina od vročine trepetajoč zrak / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: bal se je hoditi po vročini; iti v vročini na morje // nav. ekspr. velika toplota: od nje se je širila vročina; peč kar puhti od vročine; poletno sonce razliva vročino / zaprli so okna, da ne bi vročina prihajala v sobo vroč zrak 2. občutek velike toplote zaradi večjega dotoka krvi v žile: vročina jo je obšla, ekspr. oblila, ko jih je zagledala; od groze sta ga spreletavala zdaj mraz, zdaj vročina; ekspr. vročina ji je šinila, udarila v glavo / imeti navale vročine 3. (telesna) temperatura nad 37° C: bolniku vročina pada, raste, ekspr. poskoči; otrok je dobil vročino; ima vročino in slabo se počuti; ekspr. zbijati vročino z zdravili; biti brez vročine; visoka vročina; bolnik z vročino / izmeriti komu vročino temperaturo ∙ ekspr. bolnika je vso noč kuhala vročina imel je visoko vročino ♪
  9.      vrtávkast  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na vrtavko: vrtavkasto vrtenje / vrtavkast otrok ♦ agr. vrtavkasti obračalnik obračalnik z vrtavkami ♪
  10.      vsadítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od vsaditi: vsaditev rastline / vsaditev umetnega zoba ♪
  11.      vsèmóžen  -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) 1. redko ves mogoči: vsemožni ljudje 2. zastar. vsemogočen: vsemožen vladar ♪
  12.      vseználost  -i ž (á) knjiž. lastnost človeka, ki vse zna: vseznalost mojstrov / čudi se vseznalosti ciganke vsevednosti ♪
  13.      vsrkávati  -am nedov. (ȃ) 1. s srkanjem spravljati vase: vsrkavati zdravilni čaj / ekspr. vsrkavati gorski zrak vdihavati // z zračnim tokom spravljati v kaj: vsrkavati tekočino v cevko; priprava vsrkava prah 2. sprejemati vase: moka vsrkava vlago; suha zemlja je hitro vsrkavala vodo; vsrkavati pline / vsrkavati svetlobo, sončne žarke ● ekspr. otrok je vsrkaval njene besede pazljivo jo je poslušal; ekspr. mesto je vsrkavalo vedno nove prebivalce vanj so se vključevali ♪
  14.      vsrkljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se da vsrkati: vsrkljiva snov ♪
  15.      vsŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) s srkom spraviti vase: vsrkniti požirek soka; hlastno je vsrknil žganje / ekspr. vsrkniti zrak vdihniti ♪
  16.      vsrkoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vsrkovanje: vsrkovalne vaje pri odpravljanju govornih motenj ♪
  17.      vsrkovánje  -a s (ȃ) glagolnik od vsrkovati: vsrkovanje pijače skozi cevko ♪
  18.      vsrkováti  -újem nedov. (á ȗ) vsrkavati: vsrkovati zdravilno tekočino ♪
  19.      vstája  -e ž (ȃ) upor velikega števila ljudi proti obstoječi oblasti: vstaja izbruhne, se širi, zajame ves narod; organizirati, pripravljati, voditi vstajo; ekspr. zadušiti vstajo; kmečka, narodna vstaja; splošna ljudska vstaja; vstaja proti okupatorju / dan vstaje 22. julij ♦ zgod. boksarska vstaja vstaja boksarjev na Kitajskem v začetku 20. stoletja; ilindenska vstaja vstaja makedonskega naroda proti Turkom, ki se je začela 2. avgusta 1903 ♪
  20.      vstajáč  -a m (á) 1. kdor vstaja: vstajači so motili predstavo / na svojih obhodih je srečeval prve vstajače / biti pozen vstajač 2. knjiž., v zvezi možicelj vstajač igrača v obliki možička brez nog, ki zaradi s svincem obteženega spodnjega dela okroglega trupa vedno obstane v pokončnem položaju: igrati se z možicljem vstajačem ♪
  21.      vstajálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor vstaja: vstajalci so ropotali s stoli / spadati med zgodnje vstajalce ♪
  22.      vstájanje  -a s (ā) glagolnik od vstajati: vstajanje in sedanje ga je utrujalo / zgodnje vstajanje; zvočni znak za vstajanje / vstajanje megle v dolini ♪
  23.      vštúliti  -im dov. (ú ȗ) ekspr. dodati v kaj, pristaviti k čemu: v članek je vštulil svoje poglede na stvar vštúliti se nepovabljen, nezaželen se pridružiti komu, priti kam: vštuliti se med obiskovalce, povabljene / to je le pretveza, da bi se vštulila v našo družino se vrinila; vštuliti se v pogovor vmešati se ♪
  24.      vzbóčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: vzbočiti prsi, trebuh; močno, nekoliko vzbočiti / vzbočiti pločevino; pri segrevanju se pokrov in dno vzbočita / krilo se je v vetru vzbočilo v balon vzbóčiti se dvigniti se v obliki visokega loka: nad mestom se je vzbočila mavrica / iz ravnine se tu in tam vzboči grič vzbóčen -a -o: vzbočen hrbet; vzbočeno čelo ♪
  25.      vzdúšje  -a s (ȗ) navadno s prilastkom 1. kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega: vzdušje je postalo napeto; prijateljsko, zaupno vzdušje; v takem vzdušju se ne da delati / delovno, ustvarjalno vzdušje / za boljše vzdušje je kupil steklenico šampanjca razpoloženje / vzdušje pesmi občutje // kar nastane zaradi nazorov, dogajanja na določenem področju: ugodno politično vzdušje; vzdušje predvolilne kampanje / film prikazuje vzdušje časa 2. zastar. zrak: vzdušje je precej zatohlo; vlažno vzdušje ♪

   3.460 3.485 3.510 3.535 3.560 3.585 3.610 3.635 3.660 3.685  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA