Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (3.576-3.600)


  1.      vóltméter  -tra m (ọ̑-ẹ̄) fiz. priprava za merjenje električne napetosti: priključiti voltmeter; meriti z voltmetrom / elektrostatični voltmeter ♪
  2.      vóltsekúnda  -e ž (ọ̑-ȗ) fiz. enota za merjenje magnetnega pretoka; weber: meriti v voltsekundah ♪
  3.      volúhar  -ja m (ȗ) 1. škodljiv, podgani podoben glodavec z okroglo glavo in krajšim, kosmatim repom: voluhar obgloda korenine drevja; loviti, zatirati voluharja ♦ zool. veliki voluhar 2. nizko človek, ki zaradi lastnih koristi prikrito, zahrbtno komu škoduje: take voluharje je treba izključiti iz organizacije ♪
  4.      volúharica  -e ž (ȗ) 1. samica voluharja: voluharica z mladiči; voluhar in voluharica 2. nav. mn., zool. škodljivi, velikim mišim podobni glodavci s topim smrčkom in krajšim repom, Microtidae: voluhar, pižmovka in druge voluharice ♪
  5.      volúmen  -mna m (ú) 1. prostornina: izmeriti, izračunati volumen; volumen prostora, telesa 2. publ., navadno s prilastkom prostorska razsežnost česa: poudariti volumen kipa / gladek, plastičen volumen / kiparski, likovni volumni // razsežnost česa sploh: to pripovedno delo je zelo dobro kljub majhnemu volumnu / estetski, psihološki volumen umetnine // obseg, velikost česa v določenem času: volumen proizvodnje, uvoza / kreditni volumen; volumen tržišča 3. publ. značilni slušni vtis glasu zlasti glede na slišnost tonov z nižjimi frekvencami: ta vloga zahteva drugačen pevski volumen 4. biblio. zvezek, snopič: delo je izhajalo v volumnih // debela starinska rokopisna ali tiskana knjiga: folianti in volumni ◊ med. minutni volumen (srca) količina krvi, ki jo potisne srce v ožilje v eni minuti; utripni volumen (srca) količina krvi, ki jo potisne srce v ožilje z enim utripom; strojn. gibni volumen gibna prostornina ♪
  6.      volúmenski  -a -o [mǝn] prid. (ú) prostorninski: volumensko razmerje / volumenski pretok tekočine pretok tekočine glede na njeno prostornino ♦ kem. volumenski odstotek odstotek kake snovi v raztopini, določen z razmerjem njunih prostornin; mont. volumenska kapaciteta sita kapaciteta sita glede na prostornino snovi, ki gre v časovni enoti skozi sito ♪
  7.      volumétričen  -čna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na merjenje prostornine: volumetrične metode ♦ kem. volumetrična analiza kvantitativna analiza raztopine z določanjem prostornine reagenta; mont. volumetrično določanje svinca v koncentratu določanje z volumetrično analizo volumétrično prisl.: določati sladkor volumetrično ♪
  8.      voluminózen  -zna -o prid. (ọ̑) publ. ki ima sorazmerno veliko prostornino, prostorsko razsežen: voluminozen kip, tovor; po stepanju postane smetana voluminozna / voluminozna knjiga debela / voluminozen glas, ton glas, ton z značilnim slušnim vtisom zlasti glede na slišnost tonov z nižjimi frekvencami ♦ agr. voluminozna krma krma, ki ima glede na svojo prostornino malo prebavljivih hranilnih snovi voluminózno prisl.: voluminozno oblikovan kij ♪
  9.      voluminóznost  -i ž (ọ̑) knjiž. lastnost voluminoznega: voluminoznost tovora / voluminoznost slikarskih likov ♪
  10.      volúmski  -a -o prid. (ū) knjiž. prostorninski: volumsko razmerje snovi ♦ kem. volumski odstotek volumenski odstotek ♪
  11.      votlíca  -e ž (í) metal. plošča s stožčasto luknjo za vlečenje žic, palic, cevi skoznjo, da se jim zmanjša presek: pritrditi votlico; vleči skozi votlice / vrtanje votlic ♦ teh. votla kovica ♪
  12.      vpénjati  -am nedov. (ẹ̑) delati, da je kaj trdno nameščeno, pritrjeno na določenem mestu, v določenem položaju: vpenjati liste v mapo; plezalec je vpenjal vponke v kline ♦ teh. vpenjati obdelovance ♪
  13.      vpríčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) knjiž., redko sedanji: vprične razmere so težke ♪
  14.      vrázovstvo  -a s (ȃ) narodni, jezikovni nazor ali ravnanje, značilno za Stanka Vraza: vrazovstvo ga je kmalu minilo; odklanjati vrazovstvo ♪
  15.      vrésnica  -e ž (ẹ̑) vrtn. prst s sveta, poraslega z vreso ali reso; vresovka: igličevka, listovka in vresnica ◊ bot. vresnice vresovke ♪
  16.      vrníla  -e ž (í) nar. lesa, ki se sama zapira: polomljena, preperela vrnila ♪
  17.      vročína  -e ž (ȋ) 1. visoka temperatura v ozračju, prostoru, ki jo povzroča sonce ali kak drug vir toplote: vročina nastopi, se poleže, ponehuje, popušča; ekspr. vročina pritiska, žge; težko prenašati vročino; huda, neznosna, ekspr. neusmiljena, pasja, peklenska vročina; opoldanska, poletna vročina; suha, vlažna vročina / ekspr. v avtobusu bo vročina vroče / ekspr. trepetajoča vročina od vročine trepetajoč zrak / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: bal se je hoditi po vročini; iti v vročini na morje // nav. ekspr. velika toplota: od nje se je širila vročina; peč kar puhti od vročine; poletno sonce razliva vročino / zaprli so okna, da ne bi vročina prihajala v sobo vroč zrak 2. občutek velike toplote zaradi večjega dotoka krvi v žile: vročina jo je obšla, ekspr. oblila, ko jih je zagledala; od groze sta ga spreletavala zdaj mraz, zdaj vročina; ekspr. vročina ji je šinila, udarila v glavo / imeti navale vročine 3. (telesna) temperatura nad 37° C: bolniku vročina pada, raste, ekspr. poskoči; otrok je dobil vročino; ima vročino in slabo se počuti; ekspr. zbijati vročino z zdravili; biti brez vročine; visoka vročina; bolnik z vročino / izmeriti komu vročino temperaturo ∙ ekspr. bolnika je vso noč kuhala vročina imel je visoko vročino ♪
  18.      vrtávkast  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na vrtavko: vrtavkasto vrtenje / vrtavkast otrok ♦ agr. vrtavkasti obračalnik obračalnik z vrtavkami ♪
  19.      vsadítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od vsaditi: vsaditev rastline / vsaditev umetnega zoba ♪
  20.      vsèmóžen  -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) 1. redko ves mogoči: vsemožni ljudje 2. zastar. vsemogočen: vsemožen vladar ♪
  21.      vseználost  -i ž (á) knjiž. lastnost človeka, ki vse zna: vseznalost mojstrov / čudi se vseznalosti ciganke vsevednosti ♪
  22.      vsrkávati  -am nedov. (ȃ) 1. s srkanjem spravljati vase: vsrkavati zdravilni čaj / ekspr. vsrkavati gorski zrak vdihavati // z zračnim tokom spravljati v kaj: vsrkavati tekočino v cevko; priprava vsrkava prah 2. sprejemati vase: moka vsrkava vlago; suha zemlja je hitro vsrkavala vodo; vsrkavati pline / vsrkavati svetlobo, sončne žarke ● ekspr. otrok je vsrkaval njene besede pazljivo jo je poslušal; ekspr. mesto je vsrkavalo vedno nove prebivalce vanj so se vključevali ♪
  23.      vsrkljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se da vsrkati: vsrkljiva snov ♪
  24.      vsŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) s srkom spraviti vase: vsrkniti požirek soka; hlastno je vsrknil žganje / ekspr. vsrkniti zrak vdihniti ♪
  25.      vsrkoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vsrkovanje: vsrkovalne vaje pri odpravljanju govornih motenj ♪

   3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA