Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (3.551-3.575)


  1.      veliko... 1 ali véliko... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na veliki: velikobritanski, velikosoboten ♪
  2.      ventríkel  -kla m (í) anat. vsaka od dveh sprednjih srčnih votlin, srčni prekat: iz desnega ventrikla gre kri v pljuča / srčni ventrikel // votlina v možganih, napolnjena z možgansko tekočino, možganski prekat: ventrikli so ognojeni / možganski ventrikel ♪
  3.      verzifikacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na verzifikacijo: verzifikacijska načela / verzifikacijska spretnost ♪
  4.      veteránka  -e ž (ȃ) ženska oblika od veteran: športna veteranka ♪
  5.      véžbanje  -a s (ẹ̑) knjiž. vadenje, urjenje: redno, vztrajno vežbanje / vežbanje novincev ♪
  6.      vibrión  -a m (ọ̑) biol. bakterija v obliki upognjene paličice: uničiti vibrione; vibrioni kolere ♪
  7.      vibríranje  -a s (ȋ) glagolnik od vibrirati: vibriranje motorja / čustveno vibriranje ♪
  8.      vibrírati  -am nedov. (ȋ) 1. nihati, tresti se s kratkimi, hitrimi nihaji, tresljaji: struna vibrira; motor, sveder je začel močno vibrirati; vibrirati z veliko frekvenco / glas mu vibrira / ekspr. ozračje je vibriralo od številnih glasov // teh. preizkušati, utrjevati s kratkimi, hitrimi nihaji, tresljaji: vibrirati beton; vibrirati ulitke 2. knjiž. hitro, ponavljajoče se spreminjati glede na moč, stopnjo: v njej je vibriral strah, da se moti / razpoloženja vibrirajo ♪
  9.      vibríren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vibriranje: vibrirni stroj; vibrirna miza / vibrirna masaža ♪
  10.      víbrováljar  in víbro váljar -ja m (ȋ-á) žarg., teh. vibracijski valjar: delati z vibrovaljarjem ♪
  11.      víc  -a m (ȋ) nižje pog. šala, dovtip: smejati se vicem; pripovedovati vice; masten, nedolžen vic / politični, ribiški vic / v povedno-prislovni rabi to bi bil vic, če bi mu vse odnesli ● nižje pog. biti za vice šaljiv, neresen; nižje pog. no, in v čem je vic tega prizadevanja smisel, namen ♪
  12.      vícati  -am nedov. (ȋ) star. mučiti, trpinčiti: moža je vicala in goljufala / vozniki se vicajo po slabi cesti ∙ star. vicati se v peklu v krščanskem okolju trpeti vícan -a -o: vicane duše ♪
  13.      více  víc ž mn. (ȋ ȋ) 1. v krščanstvu kraj, kjer omejen čas trpijo duše še ne zveličanih: trpljenje duš v vicah; pekel, vice in nebesa / priti v vice; trpi kakor duša v vicah zelo ∙ star. jemati duše iz vic v krščanskem okolju z molitvami, dobrimi deli jih reševati posmrtnega trpljenja ♦ rel. časovno omejeno posmrtno trpljenje tistih, ki še niso zveličani 2. ekspr. neprijetno, neugodno stanje: mislila je, da bo pri njem našla nebesa, pa ima vice / vsakdo mora skozi te vice ♪
  14.      vice...  ali více... predpona v sestavljenkah (ȋ) za izražanje a) doseganja za stopnjo nižjega družbenega, službenega položaja: viceadmiral, viceprefekt, viceprezident b) namestništva: viceguverner, viceregent ♪
  15.      víceadmirál  -a m (ȋ-ȃ) vojaški čin v mornarici, za stopnjo nižji od admirala, ali nosilec tega čina: napredovati v viceadmirala ♪
  16.      vígenjc  -a [gǝn] m (ȋ) nekdaj (žebljarska) kovačnica: postaviti vigenjc ob vodi; vigenjc s petimi ognjišči // kovaško ognjišče za izdelavo žebljev: nasuti oglje v vigenjc ♪
  17.      víličen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vilice: vilični roglji ♦ teh. vilični nakladalnik viličar ♪
  18.      virológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za virologijo: virolog in bakteriolog ♪
  19.      višješólka  -e ž (ọ̑) nekdaj učenka višjih razredov osemletne gimnazije: višješolke in višješolci ♪
  20.      vkapljáti  -ám dov. (á ȃ) s kapljanjem spraviti v kaj: vkapljati zdravilo v oko ♪
  21.      vládinovec  -vca m (ȃ) zastar. pristaš vlade: kot vladinovec je govoril nemško ♪
  22.      vmíšljati se  -am se nedov. (í) knjiž. vživljati se: dobro se vmišlja v otroški predstavni svet ♪
  23.      vodína  -e ž (ȋ) nar. prekmursko (velika) voda: iti do vodine ♪
  24.      vojáčiti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. biti vojak, služiti vojaški rok: več let vojačiti ♪
  25.      vólk  -a [u̯k] m, mn. volkóvi, im. mn. stil. volcjé (ọ̑) 1. psu podobna zver z rumenkasto ali rjavkasto sivim kožuhom: volk je napadel, raztrgal jagnje; ekspr. volk kolje, mesari; volk tuli, zavija; krdelo volkov; lov na volka; bojevati se kot volk krvoločno, divje; jesti kot volk hlastno; z velikim tekom; krvoločen, požrešen kot volk; lačen kot volk / volk samotar / sivi volk // volčji samec: volk in volkulja 2. slabš. krvoločen, neusmiljen človek: oni so volkovi, ne ljudje / vdor hitlerjevskih volkov vojakov / človeški volkovi 3. slabš., navadno s prilastkom pohlepen, brezobziren človek: imeli so jih za grabežljive volkove / borzni, poslovni volkovi; nenasitni kapitalistični volkovi 4. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na izraža, da kdo čuti, ima strastno željo po čem: prijatelj je volk na gobe, meso / biti volk na denar 5. igr., v zvezi volk in ovce igra z navadno dvajsetimi kamenčki, fižoli, ki jih je treba spraviti v nasprotni del igralnega polja, ki ga varujeta drugobarvna kamenčka, fižola: igrati (se) volka in ovce // vsak od dveh drugobarvnih kamenčkov, fižolov te igre: volk požre, preskoči ovco 6. vnetje kože zaradi drgnjenja in znojenja, nečistoče, zlasti na dotikajočih se kožnih gubah: od hoje, jahanja dobiti volka 7. nestrok. zaradi stika z ocetno kislino nastala zelena prevleka na bakru, strok. bazični bakrov acetat: na bakru se je naredil volk; bakreni deli so zeleni od volka / bakreni, zeleni volk 8. žarg., muz. nečist, hreščeč zven godal: preprečiti volka z igranjem istega tona na sosednji struni / kvintni volk; volk na violini ● ekspr. narediti tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani; nar. na kosi se naredi volk črna prevleka iz strjenih sokov trav; ekspr. dati volku ovce pasti dati komu kaj, kar želi uničiti, česar se želi polastiti; nar. on je volka srečal je hripav; nar. hišni volk hišna goba; ekspr. kapitan je star morski volk preizkušen, neustrašen pomorščak; ekspr. to je volk v ovčji koži slab človek, ki se dela, kaže dobrega, plemenitega; mi o volku, volk iz gozda vzklik ob nepričakovanem prihodu koga, o katerem se pravkar govori; preg. kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti kdor je v družbi z moralno negativnimi osebami, mora tem prilagoditi svoje izjave, ravnanje; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva; preg. človek človeku volk v določenih okoliščinah se ljudje zelo sovražijo ◊ bot. volk trava s ščetinastimi listi in vijoličastimi klaski, Nardus stricta; zeleni volk užitna lističasta goba z modro zeleno lepljivo sluzjo na klobuku; zelenkasta strniščnica; etn. volk grabljam, glavniku podobna priprava za česanje slame za škopo; poditi volka v Kanalski dolini, na praznik svetih treh kraljev zvoniti s pastirskimi zvonci in tuliti, da se vasi naslednje leto ne približa nobena zver; mont. volk nekdaj kepa železa, pridobljena s taljenjem; tekst. volk stroj, ki ima boben z zelo grobimi zobmi, klini; zool. sinji morski volk sinji som; polarni volk; prerijski volk kojot ♪

   3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA