Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (3.535-3.559)


  1.      vékoven  in vekóven -vna -o prid. (ẹ̑; ọ̄) zastar. 1. veke dolg, trajajoč: vekoven razvoj živalstva 2. večen: vekovni boj človeštva s smrtjo ♪
  2.      vekovít  -a -o prid. (ȋ) star. 1. veke dolg, trajajoč: vekovito izročilo 2. večen: vekovito bitje / vekovito življenje / negibne, vekovite gore / vekoviti zakoni sveta 3. ki ima zelo velik, trajen pomen, zlasti za napredek človeštva; epohalen: vekoviti dosežki; odkritje vekovite vrednosti ♪
  3.      véktor  -ja m (ẹ́) fiz., mat. količina, določena z absolutno vrednostjo in smerjo: množenje, seštevanje vektorjev; vektor hitrosti; usmerjenost, velikost vektorja / komponenta vektorja projekcija vektorja na dano smer; paralelogram vektorjev paralelogram, s katerim sestavljamo vektorje ali razstavljamo vektor ◊ geom. ničelni vektor z absolutno vrednostjo nič; radij vektor točke razdalja točke od pola ali od izhodišča koordinatnega sistema; psih. vektor sila, ki povzroča duševno gibanje ♪
  4.      véktorski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na vektor: vektorska vsota / vektorski račun računanje z vektorji; vektorska funkcija funkcija, katere vrednost je vektor véktorsko prisl.: sile se vektorsko seštevajo ♪
  5.      vél  -a [tudi veu̯] m (ẹ̑) zastar. tančica, pajčolan: obraz ji je zakrival gost, črn vel ♪
  6.      vél  in vèl véla -o [veu̯] prid. (ẹ̄ ẹ́; ȅ ẹ́) 1. ki je zaradi pomanjkanja vode, sokov izgubil trdnost, napetost, gladkost: vel list, šopek; rastline so vele / vela, nagubana jabolka // ki je zaradi pomanjkanja tekočine, slabe prehranjenosti izgubil napetost, gladkost: vela koža / ekspr.: vele prsi; vele roke starke 2. ekspr. ki je (v veliki meri) izgubil življenjsko moč: brezzob, vel mož 3. ekspr. ki je (v veliki meri) prenehal obstajati: vela lepota ● ekspr. odgovarjati z velim glasom neizrazitim, medlim; iron. vela lepotica lepotica, katere lepota je v veliki meri minila vélo prisl.: velo se upogibati; prim. veniti ♪
  7.      velár  -a m (ȃ) lingv. soglasnik, tvorjen z zgornjim delom jezika in mehkim nebom; mehkonebnik: velari g, h, k ♪
  8.      veláren  -rna -o prid. (ȃ) lingv. tvorjen z zgornjim delom jezika in mehkim nebom; mehkoneben: velarna zapora / velarni l [ł] l, izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu, trdi l ♪
  9.      vèlb  vélba m (ȅ ẹ́) nižje pog. obok: sezidati velb; viseti pod velbom ♪
  10.      velblód  -a m (ọ̑) afriško-azijska jezdna in tovorna žival z eno ali dvema grbama: jezditi na velblodu / karavana velblodov / velblod in velblodica ♦ zool. dvogrbi, enogrbi velblod ♪
  11.      velblódar  -ja m (ọ̑) kdor goni, vodi velbloda: velblodarji so priganjali velblode ♪
  12.      velblódica  -e ž (ọ̑) samica velbloda: pomolsti velblodico ♪
  13.      velblódji  -a -e prid. (ọ̑) nanašajoč se na velblode: velblodja dlaka; velblodje meso / velblodje dirke ♪
  14.      vele... 1 ali vèle... prvi del zloženk (ȅ) nanašajoč se na veliki: velejadro, velemolekula ♪
  15.      vele... 2 ali vèle... prvi del zloženk (ȅ) nanašajoč se na velik: veleblagovnica, veletovarnar; velelisten, velemesten ♪
  16.      vèlemolékula  -e ž (ȅ-ẹ̑) kem. molekula, katere masa je večja kot deset tisoč; makromolekula: umetna snov iz velemolekul ♪
  17.      veliko... 1 ali véliko... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na veliki: velikobritanski, velikosoboten ♪
  18.      ventríkel  -kla m (í) anat. vsaka od dveh sprednjih srčnih votlin, srčni prekat: iz desnega ventrikla gre kri v pljuča / srčni ventrikel // votlina v možganih, napolnjena z možgansko tekočino, možganski prekat: ventrikli so ognojeni / možganski ventrikel ♪
  19.      verzifikacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na verzifikacijo: verzifikacijska načela / verzifikacijska spretnost ♪
  20.      veteránka  -e ž (ȃ) ženska oblika od veteran: športna veteranka ♪
  21.      véžbanje  -a s (ẹ̑) knjiž. vadenje, urjenje: redno, vztrajno vežbanje / vežbanje novincev ♪
  22.      vibrión  -a m (ọ̑) biol. bakterija v obliki upognjene paličice: uničiti vibrione; vibrioni kolere ♪
  23.      vibríranje  -a s (ȋ) glagolnik od vibrirati: vibriranje motorja / čustveno vibriranje ♪
  24.      vibrírati  -am nedov. (ȋ) 1. nihati, tresti se s kratkimi, hitrimi nihaji, tresljaji: struna vibrira; motor, sveder je začel močno vibrirati; vibrirati z veliko frekvenco / glas mu vibrira / ekspr. ozračje je vibriralo od številnih glasov // teh. preizkušati, utrjevati s kratkimi, hitrimi nihaji, tresljaji: vibrirati beton; vibrirati ulitke 2. knjiž. hitro, ponavljajoče se spreminjati glede na moč, stopnjo: v njej je vibriral strah, da se moti / razpoloženja vibrirajo ♪
  25.      vibríren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vibriranje: vibrirni stroj; vibrirna miza / vibrirna masaža ♪

   3.410 3.435 3.460 3.485 3.510 3.535 3.560 3.585 3.610 3.635  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA