Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
37 (3.401-3.425)
- udarjenína -e ž (í) med. udarnina: udarjenine in zmečkanine ♪
- udárjenost -i ž (ȃ) stanje udarjenega: pripovedoval jim je o svojem strahu in udarjenosti / pog., ekspr. udarjenost na ženske se mu je maščevala ♪
- udárnica -e ž (ȃ) 1. ženska oblika od udarnik: dobiti naziv udarnica / med delavkami je več udarnic 2. knjiž. udarna pesem: črtati iz zbirke aktivistične udarnice / pesem udarnica ♪
- udárnik -a m (ȃ) zlasti prva leta po 1945 častni naziv za delavca, zlasti fizičnega, ki zelo presega normo, delovne zahteve: odlikovati koga z udarnikom // delavec, zlasti fizični, ki ima ta naziv: med brigadirji je bilo veliko udarnikov; večkratni udarnik / razglasiti za udarnika ♪
- udarnína -e ž (í) med. poškodba tkiva zaradi udarca ali hujšega pritiska: dobiti močno udarnino; udarnine po telesu ♪
- udárniški -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na udarnike: udarniški kolektiv / udarniška diploma, značka / udarniška vnema 2. žarg. prostovoljen in neplačan: naredili so veliko udarniških ur; dogovoriti se za udarniško delo / udarniška nedelja udárniško prisl.: udarniško delati ♪
- udómiti se -im se dov. (ọ̄ ọ̑) dobiti, narediti si dom, bivališče: za vse življenje se je udomil na podeželju; udomila se je v podstrešni sobici ∙ ekspr. budizem se je tu udomil že pred stoletji se je razširil, uveljavil // sprejeti kako bivališče za svoj dom: čeprav že dalj časa živi v mestu, se tam ne more udomiti udómiti zastar. dati, oddati v zakon: hčer je udomil na kmetijo ♪
- ugodíti 2 -ím dov., ugódil (ȋ í) povzročiti, da postane kaj godno: ugoditi sadje ♦ agr. ugoditi lan obdelati ga, da se mu ličje rado loči od stebla ♪
- újec -jca m (ū) star. materin brat, stric (po materini strani): imel je dva ujca; ujec in ujna ♪
- ukràs -ása m (ȁ á) knjiž. okras: veselost je otrokov najlepši ukras / ukras v obliki cvetja / uporabiti kaj za ukras ♪
- últramodêren -rna -o prid. (ȗ-ē) ekspr. zelo, skrajno moderen: ultramoderna bolnišnica / skladba v ultramodernem slogu; ultramoderno slikarstvo ♪
- umirjeválen -lna -o prid. (ȃ) ki je za umirjanje: umirjevalni kolut / umirjevalne besede pomirjevalne ♪
- unionízem -zma m (ȋ) težnja po zedinjenju, združitvi: zagovornik unionizma ♦ zgod. unionizem na Hrvatskem, od 1861 do 1918 težnja po tesnejši povezavi Hrvatske z Ogrsko ♪
- uplinjáč -a m (á) strojn. priprava pri motorjih z notranjim zgorevanjem, v kateri se meša hlapljivo gorivo z zračnim tokom: pravilno nastaviti uplinjač; čiščenje, delovanje uplinjača; deli uplinjača ♪
- upravíčenost -i ž (ȋ) značilnost upravičenega: upravičenost boja proti okupatorju; moralna upravičenost dejanja; upravičenost kritike / upravičenost društva, šole / dokazati upravičenost do otroškega dodatka pravico ♪
- urbanizírati -am nedov. in dov. (ȋ) urb. delati, povzročati, da postaja kaj mestno, mestno urejeno: urbanizirati naselje, vas / urbanizirati družbo urbanizírati se postajati mesten, mestno urejen: okolica mesta se hitro urbanizira urbanizíran -a -o: urbanizirana družba; naselje je urbanizirano ♪
- urejevánje -a s (ȃ) urejanje: urejevanje podatkov / urejevanje izložb / urejevanje cest / urejevanje rokopisa / urejevanje časopisa, oddaje / urejevanje problemov, težav ♪
- urejeváti -újem nedov. (á ȗ) urejati: urejevati po abecedi, velikosti / urejevati lase; urejevati se pred ogledalom / urejevati okolje / urejevati poslovne knjige / urejevati poti / urejevati rokopis / urejevati časopis, knjižno zbirko / urejevati neprijetno, zapleteno stvar urejeván -a -o: dobro urejevan časopis ♪
- urékati -am nedov. (ẹ̑) 1. po ljudskem verovanju navadno z besedo, s pogledom povzročati, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: urekati živino / urekati strupene kače 2. ekspr. s svojimi lastnostmi, vplivom povzročati, da kdo izgubi lastno voljo, sposobnost kritičnega presojanja: taki nazori naših ljudi ne urekajo več ♪
- urémičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na uremijo: bolnik je uremičen; uremična žival / uremični znaki ♪
- uremíja -e ž (ȋ) med., vet. zastrupitev krvi s sečem, sečekrvnost: zaradi obolenja ledvic je prišlo do uremije ♪
- úren 1 -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na uro: urni mehanizem; urna verižica / vrteti se v smeri urnega kazalca od leve proti desni; urni stolp stolp z uro; urni žepek telovnika žepek za žepno uro / urna zmogljivost stroja zmogljivost stroja na uro ◊ ekon. urna postavka; rel. urna maša maša za odvrnitev hude ure; teh. urno steklo okrogla, izbočena steklena ploščica, ki se v laboratoriju uporablja za pokrivanje posodic; voj. urni vžigalnik vžigalnik, ki se aktivira ob določenem času z urnim mehanizmom ♪
- úren 2 -rna -o prid., úrnejši (ú ū) ki zaradi gibčnosti, spretnosti lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času: uren natakar; brat je urnejši od mene; res si uren, da si že nazaj; biti uren pri delu; uren kot blisk, podlasica / bodi uren, toda ne površen / imeti urne prste / star. uren potok hitro tekoč // ki ima veliko hitrost; hiter: urna hoja / iti z urnimi koraki / udarci so postajali vse urnejši pogostejši ● ekspr. biti urnih nog, imeti urne noge hitro hoditi; znati hitro hoditi; star. biti urne pameti, imeti urno pamet biti bister, domiseln; ekspr. rešile so ga urne pete s hitrim tekom, begom se je rešil; ekspr. pri tem delu bi potrebovali urne roke pridne, spretne delavce úrno 1. prislov od uren: urno hoditi, se obračati; le urno, do tja je še daleč 2. izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času; hitro: urno odgovoriti, oditi; zaklical je: urno vsi ven ♪
- uresníčenje -a s (ȋ) glagolnik od uresničiti: hitro uresničenje načrtov / prizadevanja za uresničenje pravične družbe ♪
- uresničeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj uresničuje: uresničevalec načrta, zamisli / knjiž. delovne množice so odločilni uresničevalec teh ciljev ♪
3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501