Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (3.351-3.375)



  1.      tígra  -e ž () 1. tigrica: tigra napade; tigra z mladiči 2. redko svetlo rjava krava s temnimi progami: liska in tigra
  2.      típ 2 -a m () čut za zaznavanje predmetov z dotikom, pritiskom: imeti dobro razvit tip; vid, tip in drugi čuti / učiti se prepoznavati predmete s tipom
  3.      tisočléten  -tna -o prid. (ẹ̑) ekspr. dolgoleten, dolg: ljudstvo se je otreslo tisočletne podrejenosti; tisočletna prizadevanja človeškega duha
  4.      tlákati  -am nedov. in dov. () star. tlakovati: tlakati cesto, dvorišče tlákan -a -o: hlev je bil tlakan
  5.      togôtnež  -a m () ekspr. togoten človek: s takim togotnežem nočem imeti opravka
  6.      tôlpoma  prisl. (ō) knjiž. v tolpah: uporniki so tolpoma plenili po mestu / tolpoma se upirati množično
  7.      tómbolski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tombolo: izklicevati tombolske številke / tombolska kartica kartica s polji z že vpisanimi številkami, ki se pri igri žrebajo
  8.      tómi  -ja m (ọ̑) v angleškem okolju navadni vojak: polkovniki, stotniki in tomiji
  9.      tomíst  -a m () filoz. pristaš tomizma: tomist in aristotelik
  10.      tomístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na tomiste ali tomizem: tomistični način razmišljanja / tomistična filozofija
  11.      tomízem  -zma m () filoz. filozofska smer, ki temelji na osnovnih načelih filozofije Tomaža Akvinskega: pripadniki tomizma; tomizem in skotizem
  12.      tomografíja  -e ž () med. rentgensko slikanje telesnih organov v plasteh
  13.      tómos  -a m (ọ̑) kolo z motorjem ali lažje motorno kolo tovarne Tomos: voziti se s tomosom
  14.      tómšičevec  -vca m (ọ̑) pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Tomšičeve brigade: tomšičevci so prebili obroč
  15.      tón  -a m (ọ̑) 1. zvok določene višine, trajanja, jakosti in barve: zaigrati, zapeti ton; znižati, zvišati ton; dolg, kratek ton; glasen, tih ton; nizek, visok ton; jakost tona; melodija iz osmih tonov 2. vsaka od barv iste barvne osnove, ki se od drugih loči po kaki lastnosti: ta ton mi je všeč; tapete so v istem tonu kot preproge; na sliki prevladujejo modri toni; svetel, temen ton; topli, veseli, živahni toni / barvni ton // z izrazom količine svetlostna stopnja vsake od barv iste barvne osnove: stena naj bo za kakšen ton temnejša od vrat; ponaredek je za več tonov svetlejši 3. ed., navadno s prilastkom način izražanja, zlasti govorjenja, pisanja: moti me tvoj cinični ton; v prijateljskem tonu napisano pismo; priznavajoč ton kritike 4. knjiž., s prilastkom značilnost, posebnost: modernistični toni pesnikovih zgodnjih stvaritev / ed.: politične razmere dajejo ton kulturniškemu razpravljanju; melanholičnost je osnovni ton njegovega pripovedništva / z oslabljenim pomenom njegove pesmi označujejo toni ironije ● žarg., muz. s pravilnim dihanjem dobimo pri petju lep ton glas; ekspr. obdolžili so ga neobjektivnosti takoj, ko je nekoliko zvišal ton glasneje, odločneje spregovoril; žarg., film., rad. slika in ton zvočni zapisfiz. ton zvok z eno samo sinusno sestavino določene frekvence; fiz., muz. komorni ton ton, ki služi kot izhodišče za uglaševanje glasbenih instrumentov; lingv. (osnovni) ton odvisen od števila periodičnih tresljajev glasilk; muz. alikvotni toni sozveneči z osnovnim tonom; harmonični delni ton delni ton, katerega višina je celoštevilčni mnogokratnik višine osnovnega tona; osnovni ton najnižji ton osnovnega akorda; ton lestvice, ki ni zvišan ali znižan; prvi, najnižji harmonični delni ton, ki daje tonu višino; vodilni ton; barva tona lastnost tona, odvisna od števila in jakosti alikvotnih tonov; ton a, e
  16.      tóna  -e ž (ọ̑) utežna mera, 1.000 kg: tri tone [3 t] premoga / tovor tehta štiri tone / ekspr. imeti (na) tone zalog zelo velikonavt. brutoregistrska tona enota za merjenje (vse) ladijske prostornine, 2,8 m3; netoregistrska tona enota za merjenje ladijske prostornine za tovor in potnike, 2,8 m3; registrska tona enota za merjenje ladijske prostornine, 2,8 m3; teh. metrska tona utežna mera, 1.000 kg
  17.      topíti 2 -ím nedov. ( í) 1. delati topo, manj ostro: kamenje topi koso 2. povzročati, da postaja kaj manj občutljivo za zunanje dražljaje: alkohol mu topi čute 3. povzročati, da se kaj pojavlja v manjši meri, v manj izraziti obliki: žalost topi druga čustva
  18.      torévtika  -e ž (ẹ́) um. tehnika oblikovanja kovin s cizeliranjem, tolčenjem: torevtika in graviranje
  19.      tožbárski  -a -o prid. (á) star. značilen za tožbarje: tožbarska strast
  20.      tramínec  -nca m () trta z majhnimi rdečimi ali rumenimi grozdi, po izvoru iz okolice Tramina na Južnem Tirolskem: gojiti traminec; vinogradi traminca / dišeči, rdeči traminec // vino iz grozdja te trte: piti traminec; steklenica traminca
  21.      tráper  -ja m (á) v ameriškem okolju lovec, ki s pastmi, zankami lovi kožuharje: kanadski traperji; traperji in drvarji
  22.      trdín  -a m () star. trdoglavec, svojeglavec: ta trdin ne odneha
  23.      trénar  -ja m (ẹ̑) nekdaj pratežnik: trenarji so razkladali municijski voz
  24.      tréti  trèm tudi tárem nedov., trì tríte; tŕl (ẹ́ , á) 1. s silo, pritiskom delati, da kaj ni več celo: treti jajca, lešnike, orehe; treti s kleščami, z zobmi / mučili so ga, mu trli kosti; lončena posoda se rada tre / treti sol v možnarju drobiti / ekspr. trli so mu prste močno stiskali // s silo, pritiskom uničevati, usmrčevati: z nohti je trl stenice; treti uši 2. premikati kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo: treti kamen ob kamen; trla sta ga z brisačo; treti otrple mišice drgniti z dlanmi, rokami; treti si otekla zapestja masirati; od zadovoljstva si je trl roke mel; trla je rob predpasnika med prsti mečkala 3. navadno v zvezi s konoplja, lan odstranjevati olesenelo steblo od ličja: pozno jeseni so trli; treti konopljo, lan ● ekspr. vse življenje so trli revščino živeli v revščini; ekspr. zaradi tega si ne bo trl glave delal skrbi; ekspr. treti si glavo s težkimi vprašanji veliko razmišljati o njih; pog. zna več kot hruške peči in orehe treti ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj tréti se 1. pri premikanju se tesno dotikati česa: deli stroja se trejo med seboj; plezalčeva vrv se tre ob skalo 2. ekspr. gnesti se: jata rib se je trla mimo ladje; po ulici so se trli ljudje / ljudje so se trli v gostilno // s prislovnim določilom, s smiselnim osebkom v rodilniku biti, obstajati v velikem številu: po klopeh se je trlo ljudi; na obali se je trlo turistov tróč in teróč -a -e: med seboj troči se deli stroja tŕt -a -o: trto kamenje
  25.      tribunál  -a m () knjiž. sodišče: sedež tribunala / vojaški tribunal vojaško sodišče / velika dvorana tribunala / tribunal ga je obsodil na smrt; tribunal sestavljajo trije sodniki sodni zbor; pren. tribunal kritikov

   3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA