Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (3.335-3.359)


  1.      telegrafíja  -e ž (ȋ) ptt prenašanje pisanih sporočil, risb, negibnih slik po telegrafskih napravah: uporaba elektromagnetnih valov v telegrafiji; prvi poskusi telegrafije / brezžična telegrafija; dupleks telegrafija ki omogoča istočasen prenos dveh sporočil v nasprotnih smereh; telegrafija z radijskimi valovi // dejavnost, ki se ukvarja s takim prenašanjem: sredstva za razvoj telegrafije ♪
  2.      têmeljen  -jna -o prid. (é) 1. nanašajoč se na temelj, nosilni del: temeljni kamen; temeljna plošča / temeljni jarek 2. ki predstavlja, določa temelj, osnovo česa: temeljni program organizacije; temeljna načela / temeljne raziskave 3. ki izhaja iz temeljev obstoja: temeljne pravice človeka, države 4. ki vsebuje bistvene, najnujnejše elemente česa: temeljni pojmi; temeljne značilnosti 5. ki je po pomembnosti na prvem mestu: temeljna gibala razvoja / temeljni vzrok glavni vzrok 6. teh. ki je v določenem postopku prvi: temeljni premaz; temeljna barva ● ekspr. temeljni kamen kar je temelj, osnova česa; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo ◊ ekon. temeljna banka do 1989 samostojna samoupravna banka, ki jo lahko ustanovi temeljna organizacija združenega dela ali druga družbena pravna oseba razen družbenopolitične skupnosti; temeljna organizacija združenega dela [TOZD] do 1989 del delovne organizacije, ki v delovnem procesu tvori določeno celoto in ki lahko vrednostno izrazi rezultat dela; jur. temeljni prometni davek davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve, namenjen za urejanje trga, socialno politiko in pridobivanje denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti; temeljno sodišče do 1977 sodišče prve stopnje; teh. temeljni vijak vijak za pritrjevanje strojev, naprav na podlago; tekst. temeljna tkanina tkanina, na katero se veže vzorčna tkanina; sam.: odkrivati temeljno ♪
  3.      temnopólten  -tna -o [tǝm-u̯t] prid. (ọ̑) temnopolt: temnopolten človek ♪
  4.      tèmnost  tudi temnóst -i [tǝm] ž (ǝ̀; ọ̑) lastnost temnega, temna barva: temnost obraza; stopnja temnosti / temnost barv / knjiž. temnost pojma nejasnost, nerazumljivost ♪
  5.      temôta  -e [tǝm] ž (ó) knjiž. temačnost, tema: mrak se je spremenil v temoto; temota predora / nočne temote / temote življenja ♪
  6.      temôten  -tna -o [tǝm] prid. (ó) knjiž. temačen, temen: temotno ozračje / ekspr. temotna bodočnost ♪
  7.      temôtnost  -i [tǝm] ž (ó) knjiž. temačnost, temnost: temotnost neba ♪
  8.      têmpelj  -plja m (é) nekrščansko svetišče, zlasti razkošno grajeno: zgraditi tempelj; antični, budistični, egipčanski tempelj; ruševine templja; daritev v templju; pren., publ. banke so postale templji moči ♪
  9.      têmpeljček  -čka [pǝl] m (é) manjšalnica od tempelj: slika s tempeljčkom v ozadju ♪
  10.      têmpeljski  -a -o [pǝl] prid. (é) nanašajoč se na tempelj: tempeljska dvorana / tempeljska straža / tempeljsko mesto ♪
  11.      têmper  tudi témper [pǝr] neskl. pril. (ȇ; ẹ̑) metal., navadno v zvezi temper litina litina, ki je žarjena, da se poveča oblikovalnost; temprana litina ♪
  12.      témpera  tudi têmpera -e ž (ẹ̑; ȇ) um. 1. barva, pri kateri se za vezivo uporablja emulzija: slikati s temperami; debel namaz tempere / plakatna tempera vodena barva za plakate 2. slikarska tehnika, pri kateri se slika s temi barvami: slikati v temperi // slika v tej tehniki: razstava olj in temper; neskl. pril.: tempera barve; tempera tehnika ♪
  13.      teocéntričen  tudi teocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) filoz. ki ima boga za središče vsega, kar je: teocentrično mišljenje; teocentričen in antropocentričen ♪
  14.      terebínta  -e ž (ȋ) knjiž. terebint: na pobočju raste terebinta ♪
  15.      terorizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) z velikim nasiljem, zlasti proti političnim nasprotnikom dosegati, da se kdo boji: oborožene skupine so terorizirale prebivalstvo // ekspr. z nasiljem, nasilnim ravnanjem dosegati, da si kdo ne upa ravnati, kot hoče, želi: kadilci terorizirajo nekadilce; ne dovoli, da te otrok terorizira terorizíran -a -o: terorizirano prebivalstvo ♪
  16.      tetovíranje  -a s (ȋ) glagolnik od tetovirati: tetoviranje roke; postopek tetoviranja / tetoviranje živali / trajnost tetoviranja ♪
  17.      tígra  -e ž (ȋ) 1. tigrica: tigra napade; tigra z mladiči 2. redko svetlo rjava krava s temnimi progami: liska in tigra ♪
  18.      típ 2 -a m (ȋ) čut za zaznavanje predmetov z dotikom, pritiskom: imeti dobro razvit tip; vid, tip in drugi čuti / učiti se prepoznavati predmete s tipom ♪
  19.      tisočléten  -tna -o prid. (ẹ̑) ekspr. dolgoleten, dolg: ljudstvo se je otreslo tisočletne podrejenosti; tisočletna prizadevanja človeškega duha ♪
  20.      tlákati  -am nedov. in dov. (ȃ) star. tlakovati: tlakati cesto, dvorišče tlákan -a -o: hlev je bil tlakan ♪
  21.      togôtnež  -a m (ȏ) ekspr. togoten človek: s takim togotnežem nočem imeti opravka ♪
  22.      tôlpoma  prisl. (ō) knjiž. v tolpah: uporniki so tolpoma plenili po mestu / tolpoma se upirati množično ♪
  23.      tómbolski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tombolo: izklicevati tombolske številke / tombolska kartica kartica s polji z že vpisanimi številkami, ki se pri igri žrebajo ♪
  24.      tómi  -ja m (ọ̑) v angleškem okolju navadni vojak: polkovniki, stotniki in tomiji ♪
  25.      tomíst  -a m (ȋ) filoz. pristaš tomizma: tomist in aristotelik ♪

   3.210 3.235 3.260 3.285 3.310 3.335 3.360 3.385 3.410 3.435  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA