Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
37 (3.301-3.325)
- šílo -a s (í) 1. orodje iz dolge, tanke konice in ročaja za delanje lukenj pri šivanju česa tršega, debelejšega: uporabljati šilo; ročaj šila / nasaditi šilo; prebosti platno, usnje s šilom / čevljarsko, sedlarsko šilo ∙ ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi; star. vrniti šilo za ognjilo milo za drago; ekspr. odkar se je vrnil, ni več prijel za šilo ni več čevljaril ♦ zool. morsko šilo rdeča ali rdeče rjava morska riba z vretenastim telesom, Syngnathus acus 2. star. šilce, mera: izpiti šilo žganja ♪
- šilonós -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima šilast nos: šilonos starec ♪
- šímbas -a m (ȋ) meso iz spodnjega dela govejega hrbta: kupiti šimbas ♪
- šímelj -na in -mlja [mǝl] m (í) 1. konj belkaste barve: osedlati, vpreči šimeljna 2. zastar. obrazec, formular: uradnik se je držal šimeljna / uradniški šimelj ♪
- šímeljček -čka [mǝl] m (ȋ) ekspr. manjšalnica od šimelj: jahati šimeljčka ♪
- šímfati -am nedov. (í) nižje pog. kritizirati, očitati napake: ne morem prenašati, da me kar naprej šimfaš / rad je šimfal čez politiko zabavljal ♪
- širokonós -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) zool., v zvezi širokonose opice opice s širokim nosnim pretinom, ki živijo v Južni Ameriki, Platyrrhina ♪
- škárnik -a m (ȃ) grad. tram ostrešja, ki sega od slemena do kapa: od ostrešja so ostali samo ožgani škarniki; pribiti letve na škarnike ◊ zool. ptica ujeda rjave barve, z dolgim škarjastim repom, Milvus ♪
- škôrčevka -e ž (ó) samica škorca: škorčevka z mladiči ♪
- škrjánka -e ž (á) samica škrjanca: škrjanka vali ♪
- šlár -a m (ȃ) zastar. tančica, pajčolan: na glavi je imela šlar ♪
- šóloobvéznik -a m (ọ̑-ẹ̑) šol. kdor je dolžen obiskovati osnovno šolo: število šoloobveznikov narašča ♪
- špèckáhla -e ž (ȅ-ȃ) žarg. tožljivec: on je znana špeckahla ♪
- šrapnélski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na šrapnel: šrapnelski drobec / šrapnelska rana ♪
- števíljenje -a s (ȋ) glagolnik od številiti: ni se hotel mučiti s številjenjem / ustno številjenje / rezultati zadnjega številjenja prebivalcev ♪
- štíriósen -sna -o prid. (ȋ-ọ̑) teh. ki ima osem koles na štirih oseh: štiriosni potniški vagon ♪
- štírivalénten -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑) kem. ki lahko veže štiri atome vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini: štirivalentno žveplo ♪
- štíriváljen -jna -o prid. (ȋ-ȃ) strojn. ki ima štiri valje: štirivaljni motor ♪
- štírivoglàt -áta -o prid. (ȋ-ȁ ȋ-ā) star. štirioglat: štirivoglata miza ♪
- štírivpréga -e ž (ȋ-ẹ̑) vprega s štirimi živalmi: odpeljal se je s štirivprego / voditi štirivprego štiri v voz vprežene živali ♪
- štírivpréžen -žna -o prid. (ȋ-ẹ̑) nanašajoč se na štirivprego: štirivprežni konji / štirivprežna kočija / štirivprežna vožnja ♪
- štírivŕsten -tna -o prid. (ȋ-ȓ) postavljen v štirih vrstah: štirivrstna razporeditev tekmovalcev ♦ agr. štirivrstni ječmen štirivrstnik; lit. štirivrstna kitica štirivrstična kitica ♪
- štírivrstíčen -čna -o prid. (ȋ-ȋ) ki ima štiri vrstice: štirivrstični napis ♦ lit. štirivrstična kitica ♪
- štírivrstíčnica -e ž (ȋ-ȋ) lit. 1. štirivrstična kitica: pesem iz treh štirivrstičnic 2. štirivrstična pesem: zaslovel je z rimanimi štirivrstičnicami ♪
- štírivŕstnik -a m (ȋ-ȓ) agr. ječmen, v katerem so zrna navidezno v štirih vrstah ♪
3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401