Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (3.285-3.309)


  1.      surovínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na surovino: surovinska baza; surovinske zaloge / surovinska sestava tkanin ∙ star. surovinski človek surov ♪
  2.      suróvost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost surovega: surovost mesa / tudi govorjenje kaže njegovo surovost; surovost ljudi / surovost prizorov v filmu / ekspr. surovost boja za obstanek / bala se je njegovih surovosti surovih dejanj, besed ♪
  3.      súženjstvo  -a [žǝn] s (ú) 1. gospodarsko-družbena ureditev pred fevdalizmom, v kateri so proizvajalci sužnji: suženjstvo v stari Grčiji; suženjstvo in fevdalizem 2. obstoj sužnjev: odpraviti suženjstvo v Ameriki; suženjstvo in tlačanstvo // stanje, življenje sužnjev; sužnost: osvoboditi koga suženjstva 3. ekspr. podrejenost, odvisnost: rešiti se (iz) stoletnega suženjstva; narodi so ječali v suženjstvu / suženjstvo delavcev v kapitalizmu / duhovno suženjstvo; suženjstvo predsodkom ◊ jur. biti prodan v dolgovno suženjstvo pri starih Grkih in Rimljanih zaradi neporavnanih dolgov ♪
  4.      svetílnik  -a m (ȋ) naprava, ki z oddajanjem svetlobnih signalov omogoča ladjam, letalom orientacijo: svetilnik enakomerno utripa; postaviti svetilnik; svetilnik in obalne luči / morski, pristaniški svetilnik; pren., ekspr. biti komu svetilnik v temi ◊ um. pokopališki svetilnik kamnit ali zidan slop s hišico za večno luč ♪
  5.      svetovlján  in svetovljàn -ána m (ȃ; ȁ á) kdor je široko, svetovno razgledan in zelo uglajen: bil je duhovit svetovljan; navade bohemskega svetovljana / pisatelj je bil Američan in tudi svetovljan kozmopolit ♪
  6.      svísli  -i ž mn. (ȋ) prostor, stavba za shranjevanje krme, slame, sena: spraviti seno na svisli; spali so na svislih ♪
  7.      šablónar  -ja m (ọ̑) 1. delavec, ki dela s šablono: zaposlen je kot šablonar 2. publ. kdor se natančno, togo drži ustaljenih oblik česa: iz teh izkušenj bi se lahko tudi šablonarji kaj naučili ♪
  8.      šápelj  -plja m (á) etn. okrasni trak za okoli glave zlasti gorenjske ljudske noše deklet: nositi šapelj; z zlatom vezen šapelj ♪
  9.      ščepériti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) postavljati v pokončen, štrleč položaj: ptice so ščeperile perje / fant je ščeperil obrvi mrščil // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj delati kaj bujno, košato: pav ščeperi rep ščepériti se 1. dobivati pokončno, štrleče perje: škorec se je ščeperil 2. ekspr., s prislovnim določilom biti kje zelo opazen, viden zaradi velikosti, bujnosti: po gredah se je ščeperil osat / pod nosom se mu ščeperijo brki; pren. v njenem srcu se ščeperi sovraštvo 3. ekspr. postavljati se, ponašati se: ščeperi se z novo obleko / celo ščeperi se s svojim izdajstvom baha 4. ekspr. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: tukaj se ščeperiš, doma si pa ne upaš nič reči / za mizo se je ščeperil moj znanec ščeperèč -éča -e: vrabec je čivkal, ščepereč repek ♪
  10.      šejkát  -a m (ȃ) v arabskem okolju področje, na katerem ima oblast šejk: na tem ozemlju je pet šejkatov ♪
  11.      šestér  -a -o štev. (ẹ̑) redko ki je šestih vrst: v tej vinski kleti prodajajo šestero vino ♪
  12.      šifónast  -a -o prid. (ọ̑) ki je iz šifona: šifonasto perilo ♪
  13.      šílek  -lka m (ȋ) zastar. konica: šilek se je odlomil / z ostrim šilkom si je prebodla uho ♪
  14.      šíling  -a m (ȋ) 1. avstrijska denarna enota: knjiga stane sto šilingov // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: dati šilinge v denarnico 2. nekdaj angleški srebrnik z vrednostjo dvajsetinke funta ♪
  15.      šíliti  -im nedov. (í ȋ) delati ostro, koničasto: šiliti konico; šiliti z nožem, s šilčkom / šiliti svinčnik ♪
  16.      šíljenje  -a s (ȋ) glagolnik od šiliti: nož za šiljenje / šiljenje svinčnikov ♪
  17.      šílo  -a s (í) 1. orodje iz dolge, tanke konice in ročaja za delanje lukenj pri šivanju česa tršega, debelejšega: uporabljati šilo; ročaj šila / nasaditi šilo; prebosti platno, usnje s šilom / čevljarsko, sedlarsko šilo ∙ ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi; star. vrniti šilo za ognjilo milo za drago; ekspr. odkar se je vrnil, ni več prijel za šilo ni več čevljaril ♦ zool. morsko šilo rdeča ali rdeče rjava morska riba z vretenastim telesom, Syngnathus acus 2. star. šilce, mera: izpiti šilo žganja ♪
  18.      šilonós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima šilast nos: šilonos starec ♪
  19.      šímbas  -a m (ȋ) meso iz spodnjega dela govejega hrbta: kupiti šimbas ♪
  20.      šímelj  -na in -mlja [mǝl] m (í) 1. konj belkaste barve: osedlati, vpreči šimeljna 2. zastar. obrazec, formular: uradnik se je držal šimeljna / uradniški šimelj ♪
  21.      šímeljček  -čka [mǝl] m (ȋ) ekspr. manjšalnica od šimelj: jahati šimeljčka ♪
  22.      šímfati  -am nedov. (í) nižje pog. kritizirati, očitati napake: ne morem prenašati, da me kar naprej šimfaš / rad je šimfal čez politiko zabavljal ♪
  23.      širokonós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) zool., v zvezi širokonose opice opice s širokim nosnim pretinom, ki živijo v Južni Ameriki, Platyrrhina ♪
  24.      škárnik  -a m (ȃ) grad. tram ostrešja, ki sega od slemena do kapa: od ostrešja so ostali samo ožgani škarniki; pribiti letve na škarnike ◊ zool. ptica ujeda rjave barve, z dolgim škarjastim repom, Milvus ♪
  25.      škôrčevka  -e ž (ó) samica škorca: škorčevka z mladiči ♪

   3.160 3.185 3.210 3.235 3.260 3.285 3.310 3.335 3.360 3.385  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA