Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (3.185-3.209)



  1.      starína  -e ž (í) 1. predmet starinske vrednosti: kupovati, prodajati starine; dragocene starine; zbiralec starin / to mesto slovi po starinah starinskih hišah, zgradbah / ed. prodajati starino stare predmete // ekspr. star človek: tako pravijo modre starine // ed., ekspr. stari ljudje: mladina je posedla kar po tleh, starina pa po klopeh okoli peči 2. ed. vino, pridelano v prejšnjem letu, prejšnjih letih: piti starino; za posebne priložnosti so prihranili nekaj litrov starine // stara, dolgo časa nepokošena trava: živina ni marala jesti starine; pokositi starino po mejah 3. star. starinarnica: v nobeni starini ni dobil primernega cilindra 4. knjiž. daljna preteklost: ti običaji so se ohranili iz starine ◊ lingv. jezikovna starina arhaizem
  2.      starínar  -ja m () trgovec s starimi predmeti, navadno starinske vrednosti: skrinjo je kupil pri nekem starinarju ● zastar. bil je zgodovinar in starinar arheolog
  3.      starínarka  -e ž () ženska oblika od starinar
  4.      starinárna  -e ž () trgovina s starimi predmeti, navadno starinske vrednosti: prodati pohištvo v starinarno
  5.      starinárnica  -e ž () trgovina s starimi predmeti, navadno starinske vrednosti: odnesti svečnik v starinarnico; izložbe starinarnic / kupiti knjigo v starinarnici antikvariatu
  6.      starínarski  -a -o prid. () nanašajoč se na starinarje ali starinarstvo: starinarska prodajalna ● zastar. ustanoviti starinarsko in zgodovinsko društvo arheološko
  7.      starínarstvo  -a s () zbiranje predmetov starinske vrednosti: ukvarjati se s starinarstvom ● zastar. študirati zgodovino in starinarstvo arheologijo
  8.      starínec  -nca m () knjiž. kdor je po izvoru od tam, kjer živi; domačin: priseljenci so sprejeli navade starincev
  9.      starinokòp  -ópa m ( ọ́) knjiž. kdor izkopava predmete iz starejših obdobij, arheolog: znan starinokop
  10.      starinoslóvec  -vca m (ọ̑) knjiž. arheolog: izkopavanja vodi znan starinoslovec; zborovanje zgodovinarjev in starinoslovcev
  11.      starinoslóvje  -a s (ọ̑) knjiž. arheologija: ukvarjati se s starinoslovjem; začetki slovenskega starinoslovja
  12.      starínski  -a -o prid. () 1. ki je nastal, bil razširjen v (daljni) preteklosti: proučevati starinske plese; starinske pesmi; zbirati starinske posode; doma imajo starinsko pohištvo ♦ lingv. starinske besede v preteklosti splošno rabljene besede // ki ima dosti prvotnih, starih značilnosti: rad si ogleduje starinska mesta; starinsko narečje / predmet, stol starinske izdelave ∙ vsi ti predmeti imajo starinsko vrednost so pomembni zaradi starosti in tipičnih značilnosti 2. nemoderen, nesodoben: nosi obleko starinskega kroja / imeti starinske nazore; njegova načela so starinska starínsko prisl.: skladba zveni starinsko; oblači se po starinsko; starinsko opremljena soba; sam.: hiša je mešanica starinskega z novodobnim
  13.      starínskost  -i ž () lastnost, značilnost starinskega: občudovati starinskost obmorskega mesta; starinskost besedila, narečja / zadah po zatohlosti in starinskosti po starem
  14.      starínstvo  -a s () zastar. (daljna) preteklost: opisovati starinstvo; spoštoval je vse, kar je spominjalo na starinstvo // stari, starinski predmeti: prodajal je vsakovrstno starinstvo
  15.      staríti  -ím nedov. ( í) knjiž. starati: težko življenje ga hitro stari / imel je občutek, da se doma samo stari
  16.      stárka  -e ž () stara ženska: starka slabo sliši; osemdesetletna starka; sključena, zgubana starka; smrt starke; oblači se kot starka // star. ptičja samica: starka je učila mladiča, kako naj si išče hrano ● ekspr. starka zima se že poslavlja zima; ekspr. prišla je starka s koso smrt; zastar. moje starke ni doma žene
  17.      stárkin  -a -o () pridevnik od starka: starkin glas; starkine besede
  18.      staro...  ali stáro... prvi del zloženk () nanašajoč se na star: staročeh, staroslovenec; starokitajski; staromoden, staroselec
  19.      stároavstríjski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na staro Avstrijo: staroavstrijske razmere / staroavstrijska natančnost, miselnost
  20.      starobíten  -tna -o prid.) redko prvoten, star: starobitni prebivalci / starobitna domačija zelo stara
  21.      stárocerkvénoslovánski  -a -o prid. (-ẹ̑-) nanašajoč se na staro cerkveno slovanščino: starocerkvenoslovanski spomeniki / starocerkvenoslovanski jezik stara cerkvena slovanščina
  22.      stárocerkvénoslovánščina  -e ž (-ẹ̑-) lingv. stara cerkvena slovanščina: spomeniki v starocerkvenoslovanščini
  23.      stáročastítljiv  tudi stáročastitljív -a -o prid. (-; - -í) zastar. starodaven: staročastitljivo mesto
  24.      stáročéh  -a m (-ẹ̑) pristaš češke konservativne stranke v 19. stoletju: mladočehi in staročehi
  25.      starodáven  -vna -o prid. (á) 1. časovno zelo odmaknjen (v preteklost): to se je zgodilo v starodavnih časih / starodavne ljudske pesmi iz davnih časov 2. ki že zelo dolgo obstaja: starodavni običaji; šah je starodavna igra / odprla je starodavno skrinjo ● knjiž. ta človek ima precej starodavne nazore nesodobne, zastarele

   3.060 3.085 3.110 3.135 3.160 3.185 3.210 3.235 3.260 3.285  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA