Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
37 (3.060-3.084)
- sifónarica -e ž (ọ̑) 1. pog. sifonska steklenica: polnjenje sifonaric 2. žarg., voj. ročna bomba z ročajem, podobnim ročaju sifonske steklenice: metati sifonarice; sifonarice in paradajzarice ♪
- sifónka -e ž (ọ̑) pog. sifonska steklenica: natakar je prinesel sifonko ♪
- sifonófora -e ž (ọ̑) nav. mn., zool. morski ožigalkarji, ki jih sestavljajo različni polipi in meduze, Siphonophora ♪
- sifónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sifon: sifonska cevka / sifonska steklenica steklenica za sodavico s cevko v notranjosti in zunanjim dulcem ter ventilom / sifonska naprava ♪
- síga -e ž (í) min. prevleka, nastala s kristalizacijo raztopljenih rudnin: na stenah, stropu kraške jame se nabira siga / apnenčeva siga ♪
- síganje -a s (ȋ) glagolnik od sigati: slišati je bilo siganje in ihtenje ♪
- sígast -a -o prid. (í) ki je iz sige: sigaste tvorbe v kraških jamah ♪
- sígati -am nedov. (ȋ ȋ) dihati s piskajočimi glasovi, zlasti zaradi zoženosti grla: bolnik je sigal in lovil sapo; nadušljivo sigati / brezoseb. v prsih mu siga ● ekspr. ni res, je sigal sigajoče govoril; ekspr. slamoreznica je sigala dajala siganju podobne glasove sigajóč -a -e: sigajoč šepetati; sigajoče dihanje; prisl.: sigajoče govoriti ♪
- silabotóničen -čna -o prid. (ọ́) lit. ki temelji na številu zlogov in enakomernem menjavanju naglašenih in nenaglašenih zlogov: silabotonični verz ♪
- simpatizêr -ja m (ȇ) kdor simpatizira s kom; pristaš, somišljenik: pridobil je nekaj simpatizerjev; simpatizer partizanov; člani in simpatizerji ♪
- sinkrétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na sinkretizem: sinkretična ideologija / sinkretično povezovanje različnih pojmov ♪
- sirnína -e ž (ȋ) agr. snov, ki se izloča iz mleka s pomočjo sirišča: proizvodnja sirnine ♪
- situacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na situacijo: situacijske potrebe / situacijsko poročilo s fronte ♦ gled. situacijska komika komika, ki jo povzroča položaj osebe na odru; grad. situacijski načrt načrt, ki prikazuje položaj gradbenega objekta glede na druge objekte, meje parcele ♪
- skamnéti -ím in skamenéti -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati tak kot kamen: snov je skamnela 2. ekspr. postati negiben, tog: skamneti od groze, začudenja; za trenutek je skamnela skamnèl in skamnél in skamenèl in skamenél -éla -o: skamnel obraz; ženske so stale kot skamnele ♪
- skláden 2 -dna -o (ȃ) pridevnik od sklad 1: skladna kamnina ♪
- skljúčiti -im dov. (ú ȗ) povzročiti, da dobi hrbet ukrivljeno obliko: bolezen ga je sključila / trpljenje ga je sključilo ∙ zastar. sključiti noge skrčiti skljúčiti se dobiti ukrivljen hrbet: vsa se je sključila od dela / hrbet se sključi; sključiti se v ramenih / zaradi strmine se je moral sključiti / sključil se je nad mizo skljúčen -a -o: sključen hrbet; sključen starec; biti ves sključen; sedeti sključen; sključen od dela, starosti; sključen v dve gubé; prisl.: sključeno hoditi ♪
- skônca prisl. (ó) star. 1. od začetka, na začetku: skonca je molčal, potem se je pa le oglasil / jama je skonca tako visoka, da lahko stojiš 2. na koncu, ob koncu: bodice so skonca rdeče ♪
- skrájen -jna -o prid., skrájnejši (ȃ) 1. ki je najbolj oddaljen od izhodišča, začetka a) glede na prostor: skrajni del gorovja, palice; razdalja med skrajnima koncema; skrajni rob ceste; voznik na skrajni desni ima prednost; skrajna točka / skrajni del jezika, oči, ust; mezinec je skrajni prst / ekspedicija na skrajni sever b) glede na čas: skrajni čas za prijavo; določiti skrajni rok za oddajo rokopisa 2. ki je zelo različen od povprečnega, navadnega: skrajni nazori; to so skrajni primeri negativnega odnosa do kulture; skrajne ideje; skrajno stališče / skrajni individualizem, subjektivizem // ki zagovarja, zastopa take nazore, taka stališča: razstava skrajnih modernistov; pripadnik skrajne radikalne smeri ♦ polit. skrajna desnica, levica 3. največji ali najmanjši: to je skrajni znesek, ki bi ga še plačal; določiti skrajne stopnje prispevka; skrajna vrednost količine / skrajna meja
kazni za ta prekršek je pet tisoč dinarjev 4. nav. ekspr. ki dosega najvišjo mogočo mero, stopnjo: premagovati skrajne napore; skrajna malomarnost, razdraženost; za to delo je potrebna skrajna natančnost, zbranost; v skrajni sili bi mu že pomagali; s skrajnim zaničevanjem odgovoriti ● zastar. obiskal je tudi skrajne hiše v vasi zadnje, najbolj oddaljene; publ. stvar je razvil do skrajnih konsekvenc do najvišje možne stopnje, mere; publ. pisatelj tudi v skrajni konsekvenci ne zanika tega problema sploh ne, nikakor ne; publ. ta boj v skrajni liniji koristi tudi mednarodnemu delavskemu gibanju nazadnje, končno; ekspr. biti do skrajne meje pošten zelo skrájno prisl.: hoditi skrajno desno, levo; skrajno resno govoriti; skrajno gostoljuben človek; skrajno kratek dialog; skrajno neprijetna stvar; skrajno različni nazori; biti skrajno utrujen ♪
- skŕčenost -i ž (ȓ) lastnost, značilnost skrčenega: skrčenost rok / skrčenost mišic / skrčenost zgodbe ♪
- skrčevánje -a s (ȃ) glagolnik od skrčevati: skrčevanje mišic / skrčevanje stroškov ♪
- skrčeváti -újem nedov. (á ȗ) redko krčiti1: skrčevati noge / mišice se raztezajo in skrčujejo / pri sušenju se les skrčuje ♪
- skrčítev -tve ž (ȋ) glagolnik od skrčiti: skrčitev mišice / skrčitev blaga ♪
- skŕčiti -im dov. (ŕ ȓ) 1. spraviti v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot: skrčiti prst, roko; skrčiti nogo v kolenu / skrčiti roko v pest; skrčiti noge podse; mišice se skrčijo in raztegnejo 2. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše a) glede na količino: tovarna je skrčila proizvodnjo; skrčiti stroške; ekspr. skrčiti porabo do minimuma, na minimum; investicije so se skrčile b) glede na možni razpon: skrčiti delovni čas; trgovinska menjava se je skrčila / število udeležencev se je skrčilo / pomen te dejavnosti se je v zadnjem času skrčil c) glede na obseg, področje: skrčiti dnevni red od deset točk na osem; besedilo je tako skrčil, da je postalo skoraj nerazumljivo; osvobojeno ozemlje se je po tej ofenzivi nekoliko skrčilo / skrčiti komu pravice 3. v zvezi z na narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo: skrčiti aktivnost mladine na
kulturno-zabavno delovanje; ves odpor se je skrčil na poulične demonstracije / ekspr. vsa njegova razmišljanja so se skrčila na skrb za preživetje skŕčiti se 1. narediti, da zavzema telo čim manjšo dolžino, čim manjši obseg: skrčil se je, da ga ne bi zeblo; skrči se, drugače ti bo odeja prekratka / skrčiti se v dve gubé 2. postati manjši a) po obsegu: les se pri sušenju skrči; krilo se je zelo skrčilo; ta tkanina se pri pranju skrči; zaradi stradanja se mu je želodec skrčil b) nav. ekspr. po dolžini: razdalja med njima se je skrčila / dan se je že za pol ure skrčil ● knjiž., ekspr. od groze, ob pogledu na to se mu je skrčilo srce postalo ga je groza, zelo je bil prizadet, potrt; knjiž., ekspr. pred tem človekom se vedno skrči sam vase postane zadržan, nedostopen skŕčen -a -o: skrčen kazalec; publ. tovarna dela v skrčenem obsegu; imeti skrčen želodec; stroški so zelo skrčeni; skrčen spati; nekoliko skrčeno koleno; vse je bilo skrčeno na eno samo
misel: rešiti se ♦ lingv. skrčeni samoglasnik samoglasnik, nastal iz dveh ali treh samoglasnikov; prisl.: držati noge skrčeno; skrčeno ležati ♪
- skŕčka -e ž (ȓ) šport. seskok s telovadnega orodja s sonožno skrčenimi nogami: vaditi skrčko ♪
- skréčnik -a m (ẹ̑) bot. gozdna in travniška rastlina z modrimi ali rumenimi cveti v socvetjih, Ajuga: piramidasti, plazeči skrečnik ♪
2.935 2.960 2.985 3.010 3.035 3.060 3.085 3.110 3.135 3.160