Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (3.026-3.050)



  1.      rumenokóžen  -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je rumene kože: rumenokožni delavci
  2.      rumenolás  in rumenolàs -ása -o prid. (; á) ki ima rumenkaste, svetle lase: rumenolaso dekle
  3.      rúša  -e ž (ú) vrhnja plast zemlje z rastlinjem, zlasti s travo: preden so začeli kopati temelje, so odstranili rušo; hudournik je raztrgal rušo; konji kopljejo s kopiti v rušo ∙ vznes. zdaj je legel pod rušo še zadnji prijatelj umrl; ekspr. bolezen ga je spravila pod rušo umrl je; ekspr. že dolgo je, počiva pod rušo je mrtev // kos te plasti: obrezati rušo; obložiti gredico z rušami // rastlinje, trava te plasti: ruša je ozelenela, se je zgostila; popasti rušo; gosta ruša / mahova, travna ruša
  4.      sadílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na sajenje: delati luknje s sadilnim klinom; sadilni stroj / kopati sadilne jame za drevesa
  5.      salamènt  medm. () pog. izraža podkrepitev trditve: salament, dolgo se nisva videla; to pa je vojak, salament
  6.      sámodisciplína  -e ž (-) 1. obvladanje samega sebe: pri tem delu je potrebna velika samodisciplina in vztrajnost; samodisciplina in samovzgoja / samodisciplina pri objavljanju novic 2. disciplina, ki izhaja iz človeka samega, brez spodbude, zahteve drugega: samodisciplina članov kolektiva, učencev; pokazali so visoko stopnjo samodiscipline
  7.      sámonamèn  -éna m (- -ẹ́) knjiž. dejstvo, da je kaj sámo sebi namen: ta dejavnost ni samonamen, ampak le sredstvo / v samonamen umetnosti ni verjel / samonamen pesništva je notranja izpoved
  8.      sámoprecenjevánje  -a s (-) knjiž. precenjevanje samega sebe: veliko je samoprecenjevanja namesto trezne samopresoje
  9.      samotárka  -e ž (á) ženska oblika od samotar: postala je čemerna samotarka / lisica je velika samotarka; antilopa samotarka / gora samotarka
  10.      sámozastrupljênje  -a s (-é) med. zastrupljenje s presnovki lastnega telesa: preprečevati samozastrupljenje
  11.      sankcionírati  -am dov. in nedov. () 1. jur. določiti pravne posledice za določeno protipravno ravnanje: sankcionirati kršitve pogodbene obveznosti 2. knjiž. potrditi, odobriti: osnutek sankcionira obstoječe stanje
  12.      saturnálije  -lij ž mn.) 1. pri starih Rimljanih slavje v čast boga Saturna: praznovati saturnalije 2. knjiž. razbrzdano veseljačenje: zabava se je spremenila v saturnalije
  13.      scenaríst  -a m () kdor (na)piše scenarij: scenarist, režiser in snemalec
  14.      scenarístka  -e ž () ženska, ki (na)piše scenarij: scenaristka je scenarij večkrat predelala
  15.      sceneríja  -e ž () celota likovnih elementov v gledališkem, filmskem delu: narediti scenerijo; oder s spreminjajočo se scenerijo / principi moderne scenerije; pren. bleščeča scenerija neonskih napisov
  16.      scéničen  -čna -o prid. (ẹ́) scenski: izvirnost v scenični tehniki / scenični učinki / scenična pripoved
  17.      scenográf  -a m () kdor se (poklicno) ukvarja s scenografijo: bil je dober scenograf; kostumograf in scenograf / filmski, gledališki scenograf
  18.      scenografíja  -e ž () dejavnost, ki se ukvarja z likovno opremo prizorišča v gledališču ali filmu: posvetiti se scenografiji / oddelek za kostumografijo in scenografijo // likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: scenografijo je pripravil znani slikar; scenografija te igre je realistična / gledališka scenografija / balet v scenografiji domačega scenografa
  19.      scenográfka  -e ž () ženska, ki se (poklicno) ukvarja s scenografijo: scenografka in kostumografka
  20.      scenográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na scenografe ali scenografijo: scenografska in kostumografska oprema / scenografsko delo
  21.      scénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sceno: scenski in kostumski osnutki / scenski pripomočki; scenska oprema / scenski delavec / knjiž. scenski okvir drame scenagled. scenska glasba glasba, ki spremlja, dopolnjuje uprizoritev dramskega dela; lit. scenska pripoved pripoved, v kateri so osebe, čas in prostor opisani v majhnem, omejenem obsegu
  22.      scepetáti  -ám dov.) redko zacepetati: nervozno je scepetal z nogami // odcepetati: scepetala je k vratom
  23.      sčvekati  gl. izčvekati
  24.      sedíšče  -a s (í) kar je namenjeno za sedenje: v rogovili si je naredil sedišče; posedli so po stopničastih sediščih; kamnito sedišče / avtobus ima petdeset sedišč sedežev
  25.      sekáč  -a m (á) 1. kdor seka, podira drevesa: sekači so posekali najlepše smreke; najeli so več sekačev; sekači in tesarji // kdor kaj seka sploh: sekač sladkornega trsta; sekač v kamnolomu / mesar sekač 2. orodje za sekanje, izsekavanje: sekač za led; izvijač in sekač // nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: s sekačem obsekati vejo ◊ vet. velik nož za sekanje roževine na kopitu

   2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA