Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (2.935-2.959)


  1.      razdvòj  -ôja m (ȍ ó) knjiž. razdvojenost: v razdvoju ni vedela, kaj naj stori / razdvoj med ljubeznijo in sovraštvom / duševni, notranji razdvoj ♪
  2.      razdvojênec  -nca m (é) knjiž. razdvojen človek: bil je tipičen razdvojenec, vedno razpet med dvema skrajnostma ♪
  3.      razdvojênost  -i ž (é) stanje razdvojenega človeka: v njegovem glasu je čutila razdvojenost; v razdvojenosti ni vedela, kaj bi storila; pesnikova razdvojenost; razdvojenost mladostnika; nemir in razdvojenost / duševna, notranja razdvojenost ● knjiž. zaradi razdvojenosti so bili uporniki premagani neenotnosti; knjiž. razdvojenost človekove narave dvojnost ♪
  4.      razdvojítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razdvojiti: razdvojitev stranke / razdvojitev pretepačev ♪
  5.      razdvojíti  -ím dov., razdvójil (ȋ í) ločiti v dele, skupine: nasprotja, spori so razdvojili stranko; podjetje se je razdvojilo / naše moči so se razdvojile razcepile ∙ knjiž. razdvojiti deželo razdeliti, razkosati // spraviti narazen: razdvojiti pretepača // knjiž. ločiti: razdvojiti meso od kosti / tudi smrt naju ne more razdvojiti / skušal je ugotoviti, kaj je prijatelja razdvojilo razdvojíti se zastar. spreti se: večkrat se je razdvojil s sosedi razdvojèn -êna -o 1. deležnik od razdvojiti: razdvojena stranka 2. ki je v stanju velike notranje napetosti zaradi nasprotujočih si čustev, hotenj: razdvojen človek; biti, postati razdvojen / duševno, notranje razdvojen ♪
  6.      razedíniti  -im dov. (ȋ ȋ) knjiž. narediti, da kaj ni več enotno, složno: okupator si je prizadeval, da bi razedinil slovenski narod ♪
  7.      razeléktrenje  in razelektrênje -a s (ẹ̑; é) glagolnik od razelektriti: razelektrenje pogosto spremljajo svetlobni pojavi; razelektrenje delcev / prebojno razelektrenje razelektrenje skozi izolator ♪
  8.      razelektrítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razelektriti: razelektritev tkanine; motnje pri radijskem sprejemu zaradi razelektritve v atmosferi / razelektritev baterije ♪
  9.      razeléktriti  -im tudi razelektríti -ím dov., razeléktri; razeléktril; razeléktren in razelektrèn (ẹ̑; ȋ í) elektr. narediti, da kaj ni več naelektreno: razelektriti elektroskop, pogonske jermene; letalo, oblak se razelektri / razelektriti kondenzator izprazniti ∙ ekspr. ozračje, razpoloženje v dvorani se je počasi razelektrilo je postalo nenapeto ♪
  10.      rázen  -zna -o prid. (ā) 1. mn. ki izraža večje število a) nedoločenih oseb ali stvari iz določene vrste: prišli so ljudje iz raznih krajev domovine; glasba raznih narodov; sodelujejo tekmovalci iz raznih evropskih držav; to je značilno za razna zgodovinska obdobja b) oseb ali stvari, ki so znane, a se nočejo, ne morejo imenovati: to so mi povedali razni ljudje; o njem govorijo razne stvari // ki izraža večje število oseb ali stvari a) ki niso iste vrste: prodaja razne predmete; opravlja razna dela / razne vrste sadja b) ki niso enake: trakovi raznih barv; pecivo raznih oblik 2. star. različen: besedi imata razen pomen / vračala sta se po raznih poteh rázno prisl., star. različno: razno oblikovani predmeti; sam.: preiti k točki razno k zadnji točki dnevnega reda, pri kateri se obravnavajo manj pomembna vprašanja ♪
  11.      rázen  [zǝn] prisl. (ȃ) 1. izraža izvzemanje: prišel je vsak dan razen včeraj / piše se tudi z vejico: lokal je odprt vse dni, razen v nedeljo; te mravlje so podobne našim, razen glede velikosti // z nikalnico izraža omejenost na določeno, navedeno: ni ga mogoče slišati razen ponoči / piše se tudi z vejico z nikomer nisem govoril, razen z bratom 2. v vezniški rabi, navadno z nikalnico v pomenih kakor pod 1: gremo v hribe, razen če se ne bojiš; pride, razen če se ne premisli pride, če se ne premisli; pride, razen če se premisli / v kino ne boš šla, razen če greš s prijateljico; drugega mu ne kaže, razen da molči ♪
  12.      rázen  in razen [zǝn] predl. (ȃ) z rodilnikom 1. za izražanje izvzemanja: prišli so vsi razen enega; ves les razen vej so porabili // z nikalnico za izražanje omejenosti na določeno, navedeno: nima sorodnikov razen brata; ne uživa ničesar razen čaja 2. publ. za izražanje dodajanja; poleg: odbor šteje razen predsednika še pet članov / v vezniški rabi v tovarni dela, razen tega pa študira pravo ♪
  13.      rázenje  -a s (á) glagolnik od raziti: z razenjem ugotavljati trdoto diamanta; razenje stekla; razenje z nohti ♪
  14.      razenôtiti  -im dov. (ō ȏ) knjiž. narediti, da kaj ni več enotno: skušali so razenotiti odporniško gibanje ♪
  15.      razformíranje  -a s (ȋ) knjiž. razpustitev, ukinitev: razformiranje nogometnega kluba ♪
  16.      razformírati  -am dov. (ȋ) knjiž. razpustiti, ukiniti: razformirati društvo, organizacijo; podjetje se je razformiralo ♦ voj. razformirati enoto razformíran -a -o: razformirana zadruga; komisija je že razformirana ♪
  17.      razfračkáti  -ám dov. (á ȃ) pog., ekspr. zapraviti, razmetati (denar): plačo je kar hitro razfračkal ♪
  18.      razglašênost  -i ž (é) lastnost, značilnost razglašênega: razglašenost klavirja / knjiž. razglašenost mnenj neskladnost, neenotnost / knjiž., redko v sebi je čutil močno razglašenost razdvojenost, razklanost ♪
  19.      raziskoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od raziskovalec: zbiralka in raziskovalka ljudskega blaga; raziskovalka na biološkem inštitutu ♪
  20.      razkopáti  -kópljem tudi -ám dov., razkôplji razkopljíte tudi razkôpaj razkopájte; razkôpal (á ọ́, ȃ) 1. s kopanjem narediti, da kaj ni več skupaj, na kupu: razkopati zemljo; razkopati s krampom, prsti // narediti, da kaj ni več skupaj, na kupu sploh: razkopal je slamo in iz nje potegnil zavitek; kokoši so razkopale gnoj razbrskale / razkopati kup 2. s kopanjem poškodovati, uničiti: ko so napeljevali vodovod, so razkopali ves vrt // ekspr. poškodovati, uničiti sploh: nalivi razkopljejo gorske ceste / otroci so razkopali ptičje gnezdo razdrli 3. ekspr. spraviti v nered: razkopati knjige, perilo / ko so bili otroci sami doma, so razkopali vso hišo razkopán -a -o: razkopan vrt; razkopana zemlja; postelja je še razkopana ♪
  21.      razkvásiti  -im tudi razkvasíti -ím dov., razkvásil (ā ȃ; ȋ í) zastar. razmočiti: dež je razkvasil navoženo zemljo razkvásiti se, tudi razkvasíti se nar. zrediti se: žena se je preveč razkvasila razkvášen -a -o tudi razkvašèn -êna -o: razkvašena zemlja ♪
  22.      razmaščeválen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se odstranjuje mast, maščoba iz česa: razmaščevalno sredstvo ♪
  23.      raznašálec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj raznaša: raznašalec časopisov, knjig / raznašalec bolezni ♪
  24.      raznoródnost  -i ž (ọ̄) lastnost raznorodnega: raznorodnost prebivalstva / knjiž. raznorodnost pojavov raznovrstnost, mnogovrstnost ◊ zool. zaporedno menjavanje enospolnega zaroda z obojespolnim; heterogonija ♪
  25.      raznosíti  -nósim dov., raznóšen (ȋ ọ́) z nošenjem, prenašanjem narediti, da pride kaj na več mest: raznositi pisma / ptice raznosijo seme po gozdu ♪

   2.810 2.835 2.860 2.885 2.910 2.935 2.960 2.985 3.010 3.035  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA