Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (2.926-2.950)


  1.      razdruževánje  -a s (ȃ) glagolnik od razdruževati: razdruževanje pred leti združenih organizacij; proces razdruževanja / združevanje in razdruževanje ljudi; težnje po razdruževanju ♪
  2.      razdruževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kaka celota preide v sestavne enote: razdruževati in združevati delovne organizacije; podjetji se razdružujeta ♦ mat. razdruževati množico na delne množice 2. knjiž. ločevati: odreči se posebnostim, ki nas razdružujejo / različni pogledi, predsodki ljudi razdružujejo ♪
  3.      razdružítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razdružiti: razdružitev delovne organizacije ∙ knjiž. razdružitev zakona razveza ♪
  4.      razdružíti  in razdrúžiti -im, tudi razdrúžiti -im dov. (ȋ ú ū; ū ȗ) 1. narediti, da kaka celota preide v sestavne enote: pred leti združeni podjetji so spet razdružili / razdružiti občino na, v dve novi razdeliti ♦ mat. razdružiti množico na delne množice 2. knjiž. ločiti: razdružiti zlepljene liste / s silo razdružiti pretepača / vsakdanje težave so prej dobra prijatelja razdružile ● knjiž. po nekaj letih zakona sta se razdružila razvezala; zastar. s prijateljskim stiskom rok smo se razdružili razšli, poslovili razdrúžen -a -o: v preteklosti so bili naši narodi razdruženi; razdruženo podjetje ♪
  5.      razdružljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da razdružiti, ločiti: razdružljive sestavine / knjiž. v nekaterih državah zakonska zveza ni razdružljiva razvezljiva ♪
  6.      razdržáviti  -im dov. (á ȃ) knjiž. državno spremeniti v družbeno: razdržaviti gledališča ♪
  7.      razduhóvljenje  -a s (ọ̑) knjiž. odvzem, odstranitev duhovnih lastnosti, značilnosti: boriti se proti razduhovljenju sodobnega človeka ♪
  8.      razdvájanje  -a s (ā) glagolnik od razdvajati: razdvajanje prijateljev / razdvajanje narodov ♪
  9.      razdvájati  -am nedov. (ā) 1. ločevati v dele, skupine: spori so začeli razdvajati stranko; zaradi različnih pogledov se razdvajajo / naše moči se razdvajajo cepijo // spravljati narazen: razdvajati pretepače; gruča se je začela razdvajati // knjiž. ločevati: razdvajati meso od kosti / potok razdvaja njuno zemljo 2. publ., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: deželo, svet razdvajajo velike socialne razlike razdvajajóč -a -e: spor, razdvajajoč obe družini, je že pozabljen ♪
  10.      razdvòj  -ôja m (ȍ ó) knjiž. razdvojenost: v razdvoju ni vedela, kaj naj stori / razdvoj med ljubeznijo in sovraštvom / duševni, notranji razdvoj ♪
  11.      razdvojênec  -nca m (é) knjiž. razdvojen človek: bil je tipičen razdvojenec, vedno razpet med dvema skrajnostma ♪
  12.      razdvojênost  -i ž (é) stanje razdvojenega človeka: v njegovem glasu je čutila razdvojenost; v razdvojenosti ni vedela, kaj bi storila; pesnikova razdvojenost; razdvojenost mladostnika; nemir in razdvojenost / duševna, notranja razdvojenost ● knjiž. zaradi razdvojenosti so bili uporniki premagani neenotnosti; knjiž. razdvojenost človekove narave dvojnost ♪
  13.      razdvojítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razdvojiti: razdvojitev stranke / razdvojitev pretepačev ♪
  14.      razdvojíti  -ím dov., razdvójil (ȋ í) ločiti v dele, skupine: nasprotja, spori so razdvojili stranko; podjetje se je razdvojilo / naše moči so se razdvojile razcepile ∙ knjiž. razdvojiti deželo razdeliti, razkosati // spraviti narazen: razdvojiti pretepača // knjiž. ločiti: razdvojiti meso od kosti / tudi smrt naju ne more razdvojiti / skušal je ugotoviti, kaj je prijatelja razdvojilo razdvojíti se zastar. spreti se: večkrat se je razdvojil s sosedi razdvojèn -êna -o 1. deležnik od razdvojiti: razdvojena stranka 2. ki je v stanju velike notranje napetosti zaradi nasprotujočih si čustev, hotenj: razdvojen človek; biti, postati razdvojen / duševno, notranje razdvojen ♪
  15.      razedíniti  -im dov. (ȋ ȋ) knjiž. narediti, da kaj ni več enotno, složno: okupator si je prizadeval, da bi razedinil slovenski narod ♪
  16.      razeléktrenje  in razelektrênje -a s (ẹ̑; é) glagolnik od razelektriti: razelektrenje pogosto spremljajo svetlobni pojavi; razelektrenje delcev / prebojno razelektrenje razelektrenje skozi izolator ♪
  17.      razelektrítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razelektriti: razelektritev tkanine; motnje pri radijskem sprejemu zaradi razelektritve v atmosferi / razelektritev baterije ♪
  18.      razeléktriti  -im tudi razelektríti -ím dov., razeléktri; razeléktril; razeléktren in razelektrèn (ẹ̑; ȋ í) elektr. narediti, da kaj ni več naelektreno: razelektriti elektroskop, pogonske jermene; letalo, oblak se razelektri / razelektriti kondenzator izprazniti ∙ ekspr. ozračje, razpoloženje v dvorani se je počasi razelektrilo je postalo nenapeto ♪
  19.      rázen  -zna -o prid. (ā) 1. mn. ki izraža večje število a) nedoločenih oseb ali stvari iz določene vrste: prišli so ljudje iz raznih krajev domovine; glasba raznih narodov; sodelujejo tekmovalci iz raznih evropskih držav; to je značilno za razna zgodovinska obdobja b) oseb ali stvari, ki so znane, a se nočejo, ne morejo imenovati: to so mi povedali razni ljudje; o njem govorijo razne stvari // ki izraža večje število oseb ali stvari a) ki niso iste vrste: prodaja razne predmete; opravlja razna dela / razne vrste sadja b) ki niso enake: trakovi raznih barv; pecivo raznih oblik 2. star. različen: besedi imata razen pomen / vračala sta se po raznih poteh rázno prisl., star. različno: razno oblikovani predmeti; sam.: preiti k točki razno k zadnji točki dnevnega reda, pri kateri se obravnavajo manj pomembna vprašanja ♪
  20.      rázen  [zǝn] prisl. (ȃ) 1. izraža izvzemanje: prišel je vsak dan razen včeraj / piše se tudi z vejico: lokal je odprt vse dni, razen v nedeljo; te mravlje so podobne našim, razen glede velikosti // z nikalnico izraža omejenost na določeno, navedeno: ni ga mogoče slišati razen ponoči / piše se tudi z vejico z nikomer nisem govoril, razen z bratom 2. v vezniški rabi, navadno z nikalnico v pomenih kakor pod 1: gremo v hribe, razen če se ne bojiš; pride, razen če se ne premisli pride, če se ne premisli; pride, razen če se premisli / v kino ne boš šla, razen če greš s prijateljico; drugega mu ne kaže, razen da molči ♪
  21.      rázen  in razen [zǝn] predl. (ȃ) z rodilnikom 1. za izražanje izvzemanja: prišli so vsi razen enega; ves les razen vej so porabili // z nikalnico za izražanje omejenosti na določeno, navedeno: nima sorodnikov razen brata; ne uživa ničesar razen čaja 2. publ. za izražanje dodajanja; poleg: odbor šteje razen predsednika še pet članov / v vezniški rabi v tovarni dela, razen tega pa študira pravo ♪
  22.      rázenje  -a s (á) glagolnik od raziti: z razenjem ugotavljati trdoto diamanta; razenje stekla; razenje z nohti ♪
  23.      razenôtiti  -im dov. (ō ȏ) knjiž. narediti, da kaj ni več enotno: skušali so razenotiti odporniško gibanje ♪
  24.      razformíranje  -a s (ȋ) knjiž. razpustitev, ukinitev: razformiranje nogometnega kluba ♪
  25.      razformírati  -am dov. (ȋ) knjiž. razpustiti, ukiniti: razformirati društvo, organizacijo; podjetje se je razformiralo ♦ voj. razformirati enoto razformíran -a -o: razformirana zadruga; komisija je že razformirana ♪

   2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA