Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (2.876-2.900)


  1.      razdevíčenje  -a s (ȋ) glagolnik od razdevičiti ♪
  2.      razdevíčiti  -im dov. (í ȋ) med. pretrgati himen: razdevičiti pri spolnem občevanju razdevíčen -a -o: razdevičeno dekle ♪
  3.      razdiráč  -a m (á) kdor razdira: razdirač stroja / ekspr. razdirač enotnosti ♪
  4.      razdirálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor razdira: razdiralec starih motornih vozil / ekspr. boriti se proti razdiralcem enotnosti ♪
  5.      razdirálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razdiranje: razdiralna moč sodobnega orožja; razdiralno delovanje vetra / razdiralne ideje; razdiralna kritika / razdiralno delovanje vohunskih skupin razdirálno prisl.: razdiralno delovati; ti dogodki razdiralno vplivajo na razvoj ♪
  6.      razdirálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost razdiralnega: razdiralnost naravnih sil / ekspr. razdiralnost kritike ♪
  7.      razdirálski  -a -o [ls in u̯s] prid. (ȃ) razdiralen: razdiralsko delovanje naravnih sil ♪
  8.      razdíranje  -a s (ȋ) glagolnik od razdirati: razdiranje motorja, stroja / razdiranje prijateljstva / razdiranje že sklenjenih pogodb / razdiranje šal ♪
  9.      razdiráštvo  -a s (ȃ) slabš. razdiralno ravnanje ali dejanje: kar počneš, je pravo razdiraštvo ♪
  10.      razdírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. dajati kaj na sestavne dele: razdirati puško, stroj / razdirati na sestavne dele 2. s silo delati, da kaj razpade na dele, kose: ne razdirajte ptičjih gnezd; reka razdira jezove, mostove podira, ruši / nalivi razdirajo ceste uničujejo; medved rad razdira mravljišča; pren. razdirati temelje družbenega reda // odstranjevati z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: delavci razdirajo leseno konstrukcijo / razdirati šotore podirati 3. pog. parati: razdirati staro krilo / razdirati pulover 4. ekspr. delati, povzročati, da kaj preneha obstajati: ne razdiraj najinega prijateljstva; s svojim vmešavanjem razdira zakone / razdirati upanje 5. ekspr. jemati pomen, veljavo, vrednost: razdirati ideale / razdirati oblast // razveljavljati: razdirati sklenjene pogodbe 6. ekspr. govoriti, pripovedovati: zakaj razdirate neumnosti; danes pa prazne razdiraš; razdirati šale ∙ pog., ekspr. razdirati jih pripovedovati šale, zganjati burke razdirajóč -a -e: razdirajoča moč narave ♪
  11.      razdiràv  -áva -o prid. (ȁ á) zastar. razdiralen: razdiravo delovanje vetra / razdirava kritika je škodljiva ♪
  12.      razdišáti se  -ím se dov. (á í) 1. prenehati dišati: rože v vazi so se hitro razdišale / če škatla ni dobro zaprta, se kava razdiši 2. dišeč se razširiti: vonj njenega parfuma se je razdišal po sobi ♪
  13.      razdišáviti  -im dov. (ā ȃ) narediti, da kaj ni več dišeče: razdišaviti preveč odišavljeno obleko ♪
  14.      razdivjánec  -nca m (á) ekspr. kdor v dejanju kaže (veliko) jezo, togoto: razdivjanec je povzročil veliko škodo ♪
  15.      razdivjánost  -i ž (á) značilnost, stanje razdivjanega človeka: razdivjanost fantov / v razdivjanosti jo je udaril ♪
  16.      razdivjáti  -ám dov. (á ȃ) 1. povzročiti, da kdo postane divji, razposajen: igral se je z otrokom in ga popolnoma razdivjal 2. spraviti v stanje, ko se ne obvladujejo negativne lastnosti: slaba družba človeka razdivja / očitki so jo razdivjali 3. ekspr. povzročiti, da se kaj pojavlja v visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: različne govorice so sovraštvo še razdivjale razdivjáti se 1. v dejanju pokazati svojo (veliko) jezo, togoto: ob neprijetni novici se je žena razdivjala, star. je razdivjala; razdivjal se je nad otroki; razdivjati se kot zver 2. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: burja, nevihta, veter se razdivja / stari prepiri so se spet razdivjali; pren. v srcu se mu je razdivjal vihar razdivján -a -o: potok je razdivjan; razdivjana množica ♪
  17.      razdóbje  -a s (ọ̑) navadno s prilastkom 1. omejeno trajanje a) v katerem se kaj dogaja, zgodi: za poletje so značilna daljša sušna razdobja / zimsko razdobje b) v življenju, bivanju: razdobje rasti, staranja / to je bilo najplodnejše razdobje njenega ustvarjanja 2. omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: razdobje povojne obnove dežele; prehodno razdobje med kapitalizmom in socializmom 3. omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja; čas: njegovo stanje se je v tem kratkem razdobju zelo izboljšalo / v razdobju dveh let bo hiša vseljiva v dveh letih ♪
  18.      razdolgočásiti  -im [u̯g] dov. (á ȃ) knjiž. povzročiti, da komu ni več dolgčas: poišči si dobro družbo, da te razdolgočasi razdolgočásen -a -o zdolgočasen: razdolgočasen človek ♪
  19.      razdólje  -a s, rod. mn. tudi razdólij (ọ̑) geogr. stikališče dveh ali več dolin: razdolje in razvršje ● zastar. po razdolju teče potok po dolini ♪
  20.      razdolževáti  -újem [u̯ž] nedov. (á ȗ) delati, povzročati, da kdo nima več dolga: razdolževati kmete / kmetije so se počasi razdolževale ♪
  21.      razdolžítev  -tve [u̯ž] ž (ȋ) glagolnik od razdolžiti: razdolžitev kmetov ♪
  22.      razdolžíti  -ím [u̯ž] dov., razdólži; razdólžil (ȋ í) narediti, povzročiti, da kdo nima več dolga: razdolžiti kmete / ob ugodnih cenah poljskih pridelkov so se kmetije hitro razdolžile ♪
  23.      razdonéti  -ím dov. (ẹ́ í) zastar. izzveneti: ko je razdonel zadnji akord, so prižgali luči ♪
  24.      razdòr  -ôra m (ȍ ó) 1. stanje, za katero so značilni prepiri, spori: razdor se je še poglobil; razdor v družini; razdor med sosedoma že dolgo traja; poiskati vzroke razdora; ekspr. kal razdora / delati, povzročati, ekspr. sejati razdor 2. glagolnik od razdreti: razdor prijateljstva / razdor pogodbe, zaroke ● zastar. v tleh je bilo veliko razdorov razpok ♪
  25.      razdóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. razdiralen: razdorna moč bombe, granate / razdorno delovanje protidržavnih skupin ♪

   2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA