Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (2.801-2.825)


  1.      privzétek  -tka m (ẹ̑) knjiž. predpostavka: njihovo raziskovanje temelji na določenih privzetkih ♪
  2.      privzéti  -vzámem dov., privzêmi privzemíte; privzél; nam. privzét in privzèt (ẹ́ á) knjiž. 1. sprejeti, prevzeti: priseljenci so privzeli jezik in navade domačinov; privzeti evropsko kulturo; privzeti mnenje koga / privzela je možev priimek; pesnik si je privzel nov psevdonim začel je nastopati pod novim psevdonimom 2. dodatno, zraven vzeti, sprejeti: privzel je še dva pomočnika ● knjiž. v pravljici žival privzame človeško podobo se pojavi v človeški podobi; knjiž. tudi njega je privzel k temu delu pritegnil privzét -a -o: privzete navade; privzeto ime ♪
  3.      privzétje  -a s (ẹ̑) knjiž. sprejetje, prevzem: niso odobravali privzetja tujih idej ♪
  4.      privzgájati  -am nedov. (ā) z vzgojo povzročati, da kdo pridobi določeno, zlasti pozitivno lastnost: privzgajati mladini čut za delavnost, umetnost ♪
  5.      privzgója  -e ž (ọ̑) glagolnik od privzgojiti: privzgoja moralne odgovornosti ♪
  6.      privzgojênost  -i ž (é) lastnost, značilnost privzgojenega: privzgojenost delovnih navad ♪
  7.      privzgojíti  -ím dov., privzgójil (ȋ í) 1. z vzgojo povzročiti, da kdo pridobi določeno, zlasti pozitivno lastnost: privzgojiti otroku delovne navade; privzgojiti komu občutek odgovornosti; privzgojiti si čut za red 2. z vplivanjem doseči, da dobi rastlina, žival določeno lastnost: privzgojiti drevesu nižje deblo privzgojèn -êna -o: prirojene in privzgojene lastnosti ♪
  8.      prizadájati  -am nedov. (ȃ) redko prizadevati: prizadajati komu bolečine ♪
  9.      prizvonkljáti  -ám dov. (á ȃ) nav. ekspr. zvonkljajoč priti: ovce so prizvonkljale s planine / pastirji so z živino prizvonkljali domov / po cesti so prizvonkljali kolesarji zvonkljajoč se pripeljali ♪
  10.      pródekàn  in pródekán -ána m (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ) namestnik dekana: izvoliti prodekana / prodekan filozofske fakultete ♪
  11.      programírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. predvideti, vnaprej določiti program česa: programirati festival, koncert tako, da bo zanimiv in kvaliteten; programirati radijski, televizijski program // predvideti, vnaprej določiti kaj sploh: organizacija je premalo programirala svoje delo; tovarna je za letos programirala proizvodnjo sto tisoč koles / ekspr. pri zobozdravniku so me programirali za prihodnji mesec so me naročili 2. uvrstiti v program: predstavo Hamleta je programiralo tudi celjsko gledališče / založba je letos programirala deset knjig domačih avtorjev 3. narediti, da naprava dela po določenem programu: programirati pečico; programirati semafor tako, da pred prižigom rumene luči nekaj časa utripa zelena ♦ elektr. računalnik dela, kar mu programiramo programíran -a -o: pralni stroj, programiran za pranje volne; programirana raziskava ♦ šol. programirano učenje individualizirano učenje po vnaprej natančno pripravljenem gradivu s pomočjo priprav za učenje ali posebnih knjig ♪
  12.      promovíranec  -nca m (ȋ) kdor je promoviran: rektor je spregovoril novim promovirancem ♪
  13.      proskribíranec  -nca m (ȋ) knjiž. javni obsojenec, preganjanec: javno braniti proskribiranca ♪
  14.      prôšnji  -a -e prid. (ó) knjiž. nanašajoč se na prošnjo: narediti več prošnjih poti po uradih ◊ rel. prošnji dnevi trije dnevi pred vnebohodom; prošnja procesija procesija, navadno za dobro letino, 25. aprila in na prošnje dneve ♪
  15.      prótijêdrski  -a -o prid. (ọ̑-ē) ki je proti izkoriščanju atomske energije, proti jedrskemu orožju: protijedrske demonstracije / protijedrska zaščita ♪
  16.      prótisónčen  -čna -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki varuje pred sončno svetlobo: protisončni zaslon / redko protisončna očala sončna očala ♪
  17.      proveniénčen  -čna -o (ẹ̑) pridevnik od provenienca: raziskovati provenienčno sestavo mestnega prebivalstva ♪
  18.      pŕša  -e ž (ŕ) star. prha: stala je pod pršo / prša morskega vala ♪
  19.      prtljága  -e ž (ȃ) kovčki, torbe z osebnimi stvarmi za potovanje: nesti, odložiti prtljago; zložiti prtljago v prtljažnik; prevoz prtljage; prostor, shramba za prtljago / osebna, ročna prtljaga / pripravljati prtljago dajati, zlagati osebne stvari za potovanje v kovčke, torbe ♪
  20.      prtljážen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prtljago: prtljažni prostor v avtomobilu / prtljažni listek; prtljažni voziček ♪
  21.      prtljážnica  -e ž (ȃ) shramba za prtljago; garderoba: spraviti kovček v prtljažnico na postaji ● žel. potrdilo o prevzemu in predaji prtljage pri prevozu in o plačani voznini ♪
  22.      prtljážnik  -a m (ȃ) prostor za prtljago v avtomobilu, avtobusu: odpreti prtljažnik; vzeti kovček iz prtljažnika / prtljažnik avtomobila // priprava za prtljago na vozilu: namestiti prtljažnik na streho avtomobila; prtljažnik za moped / komaj je zložil prtljago na prtljažnik, se je vlak premaknil ♪
  23.      prúčica  -e ž (ú) pručka: sesti na pručico ♪
  24.      prúčka  -e ž (ú) majhna nizka klop: sesti, stopiti na pručko; držati noge na pručki ♪
  25.      prúka  -e ž (ú) 1. nar. (cerkvena) klop: sedela je v pruki pred stranskim oltarjem 2. zastar. brod: prevažati ljudi s pruko ♪

   2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA