Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (251-275)



  1.      cúzek  -zka m () vulg. dojka
  2.      cuzéti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko cediti se, cizeti: voda cuzi skozi peščeno zemljo
  3.      cuzljáti  -ám nedov.) ekspr. sesati: punčka še vedno cuzlja / cuzljati prst
  4.      cvétovec  -vca m (ẹ̑) nar. koroško, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: nekateri so prinesli zelo visoke cvetovce
  5.      čámer  -mra m (á) zastar. kučma
  6.      častítost  -i ž () star. lastnost častitega človeka: vsem je bil vzor zaradi svoje častitosti / družina je znana po svoji častitosti
  7.      čekàn  -ána m ( á) podočnik pri prašiču: divjega prašiča spoznaš po čekanih // nav. mn., nizko zob sploh: ima še nekaj majavih, rumenih čekanov; zapri usta in skrij čekane ◊ arheol. orožje v obliki ozke, ukrivljene sekire s koničastim temenom
  8.      čépnik  -a m (ẹ̑) obrt. sveder za vrtanje čepnih lukenj: navrtati dogo s čepnikom // svedru podobno orodje za izdiranje čepov iz sodov
  9.      četrtínski  -a -o prid. () nanašajoč se na četrtino: četrtinska vozna karta / četrtinski obrat pri plesu
  10.      čezmôrski  -a -o prid. (ó) 1. ki je onstran morja: osvajanje čezmorskega sveta; naši izseljenci v čezmorskih državah; čezmorska tržišča 2. ki poteka ali se giblje z ene strani morja na drugo: čezmorski promet; čezmorska ladja / čezmorska potovanja
  11.      číps  -a m () na lističe narezan krompir, pečen na olju ali masti; krompirjevi lističi: po vsej ulici je dišalo po čipsu; vrečka čipsa
  12.      človečánstvo  -a s () 1. knjiž. človečnost: pisalo in govorilo se je o nekakšnem človečanstvu; ideja človečanstva 2. zastar. človeštvo: pomagati človečanstvu
  13.      čópec  in čôpec -pca m (ọ̑; ō) ekspr. čopast ptič: poglej ga, čopca, že spet leta za ribami
  14.      čréditi  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) agr. pasti živino s stalnim menjavanjem mesta na pašniku: redno črediti čréditi se 1. družiti se v večje skupine: srnjad se čredi v trope / oblaki se čredijo 2. nar. vrstiti se, menjavati se: delavci se čredijo pri delu, da ne opešajo / obiski so se neprestano čredili
  15.      črédnica  -e ž (ẹ̑) star. črednikova žena
  16.      črédnik  -a m (ẹ̑) raba peša pastir, ki pase vaško govejo čredo: črednik že trobi; kmečki gospodarji so že pozimi izbrali črednika in ovčarja; bil je za črednika; vaški črednik; vpije kot črednik na ves glas, zelo
  17.      črédnost  -i ž (ẹ̑) knjiž., slabš. lastnost neosveščene človeške množice: ni mogel prenesti črednosti in brezpogojne poslušnosti
  18.      črémoš  in črémož -a m (ẹ̄) nar. gozdna rastlina z belimi cveti v kobulih, ki diši kot česen; čemaž
  19.      črémsa  -e ž (ẹ̑) bot. grm ali drevo z dišečimi belimi cveti v visečih grozdih, Padus avium: čremsa cvete; duh po čremsi ♦ vrtn. pozna čremsa parkovno drevo s pokončnimi cvetnimi grozdi, po izvoru iz Severne Amerike, Prunus serotina
  20.      črénsa  -e ž (ẹ̑) bot. čremsa
  21.      črép  -a m (ẹ̑) 1. nar. vzhodno gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka; bobrovec: toča je razbila več črepov / streha je pokrita s črepom 2. nar. lončen lonec: zatem smo zaslišali, kako je začela prestavljati v kuhinji črepe (I. Potrč) 3. redko košček razbite lončene, steklene posode; črepinja: na tleh so ležali črepi glinastega lonca
  22.      črèp  medm. () posnema glas pri razbitju lončene posode: črep, je reklo, ko je padla skleda
  23.      črepáha  -e ž (á) zool., navadno v zvezi velikanska črepaha največja morska želva, Chelonia mydas
  24.      črkostávnica  -e ž () tisk. oddelek v tiskarni, v katerem se stavi; stavnica
  25.      črnorép  in črnorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ẹ́) ki ima črn rep: črnorepa kokoš

   126 151 176 201 226 251 276 301 326 351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA