Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
37 (2.485-2.509) 
- pítnik -a m (ȋ) agr. sveža mlada koruza za krmljenje živine: njiva pitnika ♪
- pítnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost pitnega: temperatura, okus in pitnost vode / podvomili so o pitnosti pripravljenega napitka ♪
- pítom -a -o prid. (ȋ) zastar. cepljen, gojen: pitoma češnja ♪
- pitón -a m (ọ̑) zelo velika indijska nestrupena kača: pitoni in udavi ♦ zool. pitoni zelo velike afriške in azijske nestrupene kače, Pythoninae ♪
- pitorésken -kna -o prid. (ẹ̑) knjiž. slikovit, razgiban: občudoval je pitoreskno pokrajino pred seboj; pitoreskne ulice sredozemskih mest / ekspr. pitoreskno pripovedovanje ♪
- pláčica -e ž (á) ekspr. manjšalnica od plača: kdo bi se ne trudil za tako plačico; lepa, majhna, revna plačica ♪
- planírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. vnaprej razmišljati o čem in predlagati, določati ustrezne ukrepe, načrtovati: letos planirajo za deset odstotkov večjo proizvodnjo jekla; planirati razvoj gospodarstva / podjetje je planiralo nakup petih stanovanj / planirali so izlet 2. ravnati, izravnavati: planirali so zemljišče okrog hiše; planirati s stroji planíran -a -o: dosegli so planirani izvoz; planirana akcija je uspela; planirano gospodarstvo; planirano zemljišče ♪
- platonízem -zma m (ȋ) filoz. filozofska smer, ki temelji na Platonovi filozofiji o idejah kot samostojnih bitnostih: platonizem in neoplatonizem ♪
- pled gl. plet ♪
- plesnívka -e ž (ȋ) nav. mn., bot. gliva z micelijem, rastočim na površini: delovanje plesnivk; plesnivke in kvasovke ♪
- plinobetón -a m (ọ̑) grad. lahki beton, pri katerem se zaradi nekaterih kemičnih snovi med izdelavo razvija plin, ki povzroča luknjičavost: tovarna plinobetona ♪
- plombíranje -a s (ȋ) glagolnik od plombirati: plombiranje zob / klešče za plombiranje ♪
- plúžen -žna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na plug: plužna glava; plužna ročica / plužna kolca / plužno obdelovanje polja ◊ šport. plužni lok lik, pri katerem smučar med poševnim smukom s pluženjem zavije od brega; plužni zavoj zavoj, pri katerem imajo smuči obliko pluga ♪
- pobleščávati se -am se tudi pobleščávati -am nedov. (ȃ) narahlo, v presledkih se bleščati: okna se pobleščavajo v soncu; sonce se pobleščava v tolmunu; pren., ekspr. lasje so se ji pobleščavali izza čepice ♪
- pôcar -ja m (ȏ) pog., slabš. počasen, nespreten človek: ne bi smeli zaupati dela temu pocarju ♪
- pocúcati -am dov. (ȗ) otr. posesati: teliček je že pocucal / pocucati mleko iz stekleničke popiti po dudi ♪
- pocúkati -am dov. (ú ȗ) pog. večkrat sunkoma potegniti: pocukati koga za lase, rokav; pocukati za vrv ♪
- pocúkniti -em dov. (ú ȗ) pog. sunkoma potegniti: pocukniti koga za lase, rokav ♪
- pocúkranost -i ž (ȗ) pog., ekspr. čustvenost, a vsebinska praznost: pocukranost filmske zgodbe ♪
- pocúkrati -am dov. (ȗ) pog. potresti s sladkorjem: ocvreti in pocukrati flancate ● ekspr. od mene naj ne pričakujejo, da bom svoje poročilo pocukral prikazal v njem stvari boljše, lepše, kot so pocúkran -a -o 1. deležnik od pocukrati: pocukrani krofi; vrt je pod novim snegom kot pocukran 2. ekspr. čustven, a vsebinsko prazen: pocukran film; pocukrane fraze // pretirano prijazen, vljuden: kako je pocukrana / pocukran nasmeh // sladkobno lep: občudovati pocukrane filmske igralce / na steni visi pocukrana slika ♪
- pocuréti -ím dov. (ẹ́ í) steči, spolzeti v tankem curku: kri mu je privrela na lase in mu pocurela čez obraz ♪
- pocurljáti -ám dov. (á ȃ) steči, spolzeti v tankem curku: vino je pocurljalo med prsti na tla ♪
- pocúzati -am dov. (ȗ) nav. ekspr. posesati: pocuzati kri iz rane ♪
- pocvírnati -am dov. (ȋ) pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: rad bi jo pocvirnal, pa ne more / pazniku jo je pocvirnal ušel ♪
- pocvítanje -a s (ȋ) agr. zapoznelo cvetenje posameznih cvetov: pocvitanje sadnega drevja ♪
2.360 2.385 2.410 2.435 2.460 2.485 2.510 2.535 2.560 2.585 
