Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (2.426-2.450)


  1.      oskrbovánka  -e ž (á) ženska oblika od oskrbovanec: osemdesetletna oskrbovanka ♪
  2.      oskrbováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kdo dobiva, kar potrebuje: oskrbovati koga s kruhom; oskrbovati prebivalce z zelenjavo / oskrbovati trgovine z blagom, šolo z učili / elektrarna oskrbuje z električno energijo širše področje; žile oskrbujejo organe s krvjo; oskrbovati toplarno s plinom 2. opravljati dela a) za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb koga: oskrbovati bolnika na domu; oskrbovati dojenčka; v internatu oskrbujejo petdeset gojencev / zna oskrbovati konje b) za ohranjanje v primernem stanju: cestar oskrbuje cesto; rad bi našel koga, da bi mi oskrboval hišo; oskrbovati nasad // upravljati: oskrbovati premoženje mladoletnemu lastniku; oskrbovati zapuščino / tako velikega posestva ni znal oskrbovati 3. star. opravljati: njegova sestra je oskrbovala gospodinjska dela / podjetje oskrbuje promet z otoki / zastar. svojo službo je dobro oskrboval ● knjiž. potrebno blago jim je on oskrboval dostavljal, pošiljal; knjiž. tajnik je oskrboval tudi njegovo zasebno pošto skrbel zanjo; zastar. ta profesor je oskrboval tudi učenje francoščine je poučeval tudi francoščino oskrbován -a -o: oskrbovan park; trg ni dovolj oskrbovan s pridelki; opazil je, da so konji slabo oskrbovani; oskrbovana planinska koča planinska koča, v kateri se dobi hrana in prenočišče ♪
  3.      oskŕd  -i ž (ȓ) obrt. koničasto kladivo za klepanje mlinskega kamna ♪
  4.      oskrômen  -mna -o prid. (ó ō) zastar. skromen: oskromen človek / oskromen zaslužek / oskromna predmestna krčma ♪
  5.      oslóvski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na osle: dolgi oslovski uhlji / oslovska vprega / ekspr. oslovska trma ● ekspr. oslovski most prikaz ali pripomoček za ljudi, ki si pri učenju kaj težko zapomnijo ali težko razumejo; žarg., šol. oslovski most Pitagorov izrek; oslovska klop nekdaj navadno zadnja klop, v kateri so za kazen morali sedeti slabi ali nedisciplinirani učenci; star. napisati na oslovsko kožo pergament; ekspr. knjige, zvezki imajo oslovska ušesa imajo zavihane, zmečkane ogle ◊ arhit. oslovski hrbet gotski lok, polkrožno začet in v sredi koničasto dvignjen; med. oslovski kašelj nalezljiva bolezen z napadi močnega, dušljivega kašljanja, zlasti pri otrocih ♪
  6.      osranè  -éta m (ȅ ẹ́) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: ta osrane si še spregovoriti ni upal ♪
  7.      ostrogovína  in ostrógovina -e ž (í; ọ̄) nar. koroško robidovje: staro zidovje je preraščeno s trnjem in ostrogovino ♪
  8.      osveževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. povzročati, da postane kaj bolj sveže, čisto: rosa osvežuje rastline; osveževati zrak // povzročati, da se kdo duševno in telesno bolje počuti: gibanje na zraku osvežuje telo; osveževati se v hladni vodi / ekspr. s svojim pripovedovanjem ga je naravnost osveževala poživljala 2. nav. ekspr. povzročati, da postane kaj spet navzoče v zavesti: predavanja so nam samo osveževala že znano snov; osveževati si znanje osvežujóč -a -e: osvežujoč dež, hlad; osvežujoča pijača; prisl.: veter je osvežujoče pihal v obraz ♪
  9.      otemnjeváti  -újem [tǝm] nedov. (á ȗ) zastar. zatemnjevati: oblaček otemnjuje luno / nevednost jim je otemnjevala duha ♪
  10.      otróbast  -a -o prid. (ọ̑) ki vsebuje veliko otrobov: otrobasta moka ♪
  11.      ovenélost  -i ž (ẹ́) stanje ovenelega: zaradi ovenelosti so vrtnice izgubile tudi svoj opojni duh / ovenelost kože ♪
  12.      ozdravéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati zdrav: ni veliko upanja, da bi ozdravel; ozdraveti od pljučnice 2. ekspr. čustveno se pomiriti, umiriti: le počasi je ozdravel, ko ga je zapustila ozdravèl in ozdravél -éla -o: ozdravele vojake so poslali nazaj na fronto ♪
  13.      ozónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ozon: debelina ozonske plasti v ozračju / po nevihti je bilo čutiti svež zrak ozonskega vonja ♪
  14.      páčuli  tudi pačúli -ja m (ȃ; ȗ) 1. bot. indijska rastlina, ki vsebuje veliko eteričnega olja, Pogostemon patchouli: gojiti pačuli 2. kozm. parfum iz olja te rastline: dišala je po pačuliju ♪
  15.      páglavka  -e ž (á) ženska oblika od paglavec: mati jo je zmerjala s paglavko ♪
  16.      páglavski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na paglavce: paglavsko obnašanje, ravnanje / paglavska četa se je razbežala páglavsko prisl.: ravnal je paglavsko ♪
  17.      páglavstvo  -a s (á) slabš. ničvredno, nagajivo dejanje ali ravnanje: kakšno paglavstvo, je pomislil ♪
  18.      páglavščina  -e ž (á) slabš. ničvredno, nagajivo dejanje ali ravnanje: početi paglavščine ♪
  19.      pagóda  -e ž (ọ̑) v budističnem okolju stavba, namenjena za verske obrede: mesta z mogočnimi pagodami; indijske, kitajske pagode ♪
  20.      pagódast  -a -o prid. (ọ̑) po obliki podoben pagodi: pagodasta stavba ♪
  21.      págosénica  -e ž (ȃ-ẹ̑) zool. gosenici metuljev podobna ličinka listaric in grizlic ♪
  22.      pàh  páha m (ȁ á) star. 1. sunek, udarec: dal mu je pah pod rebra ∙ star. mah na pah vrniti udarec za sunek, zlasti z mečem 2. zapah: hitro odrine pah z vrat 3. bat, bet: s pahom tlačiti pičo za prašiče ◊ lov. past, pri kateri se s premikom sprožilne paličice sproži na žival težek predmet ♪
  23.      pàh  medm. (ȁ) izraža malomarno zavrnitev: da je nedolžen — pah ♪
  24.      pahálast  -a -o prid. (á) zastar. pahljačast: palme s pahalastimi listi; pahalasta plavut ♪
  25.      pákróg  -a m (ȃ-ọ̑) knjiž., redko elipsa: imeti obliko pakroga ♪

   2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA