Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (2.151-2.175)


  1.      naradováti se  -újem se dov. (á ȗ) knjiž., redko naveseliti se: na izletu so se naradovali ♪
  2.      narís  -a m (ȋ) 1. knjiž. risba, skica: na robu karte so bile opombe in naris naših položajev 2. geom. projekcija predmeta navadno na navpično ravnino: naris in tloris / mere so podane v narisu ♪
  3.      nasánjati  -am dov. (á) ustvariti, izoblikovati v sanjah, sanjarijah: ženska, ki jo je nasanjala njegova ljubezen; nasanjati si različne podobe nasánjati se zadovoljiti svojo potrebo, željo po sanjanju, sanjarjenju: tam se je lahko o tem nasanjal; pren., ekspr. srce se še ni nasanjalo ♪
  4.      naslédnji  -a -e prid. (ẹ̑) 1. ki je glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem iste vrste: takrat ga ni bilo, na naslednjem sestanku je pa spet bil; peto rebro je zdrobljeno, naslednji dve pa zlomljeni / letos ne morem, naslednje leto pa gotovo drugo, prihodnje 2. publ., pri uvajanju naštevanja ta, tak(le), takšen: dnevni red je naslednji; pismo ima naslednjo vsebino; odgovorite na naslednja vprašanja; sam.: naj vstopi naslednji; publ. v naslednjem bom skušal svoje trditve utemeljiti v svojem tekstu, govoru od tu dalje ♪
  5.      nastáti  -stánem dov. (á ȃ) nav. 3. os. izraža začetek obstajanja, bivanja: v tistem času je nastalo več novih držav / ob potresu je nastala velika škoda / kmalu bo nastal dan se bo zdanilo; v tovarni je nastal požar je začelo goreti / nenadoma nastane hrup in krik; mučen molk je nastal; po tem dogodku je nastalo med njima veliko sovraštvo // s prislovnim določilom izraža, da pride kaj iz česa kot rezultat določenega procesa, dogajanja: kosti so nastale iz hrustanca; te snovi nastanejo pri vrenju / roman je nastal v težkih okoliščinah / publ. v zvezi s tem bodo nastale še neprijetnosti; prim. nastali ♪
  6.      naštímati  -am dov. (ȋ) nižje pog. naravnati, uravnati: naštimati uro ∙ nižje pog. kaj si spet naštimal napravil neprimernega, nedovoljenega naštímati se lepo, skrbno se obleči: naštimala se je in odšla ♪
  7.      natŕganost  -i ž (ȓ) lastnost, značilnost natrganega: natrganost obleke / ekspr. hrapavost in natrganost verza kot izraz razklanosti sveta ♪
  8.      navèn  in na vèn [vǝn] prisl. (ǝ̏) navzven: obleči suknjo z naven obrnjeno podlogo; vrata se odpirajo naven ♪
  9.      navzád  prisl. (ȃ) knjiž. izraža gibanje ali usmerjenost proti hrbtni, zadnji strani glede na osebek; nazaj: noga se giblje navzpred in navzad; glava omahne navzad ♪
  10.      nèalteríran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) muz., v zvezi nealterirani ton ton, ki ni kromatično zvišan ali znižan ♪
  11.      nèbítje  -a s (ȅ-ȋ) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od bitja: ljudje v njegovem romanu so živi, ne le eterična nebitja // kar je nasprotno, drugačno od obstoja, obstajanja: izbirati med bitjem in nebitjem ♪
  12.      nèbivajóč  tudi nèbivajòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) knjiž. ki ne biva, ne obstaja: merilo bivajočih in nebivajočih stvari; sam.: zaznavanje nebivajočega ♪
  13.      nèbívanje  -a s (ȅ-í) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od bivanja, obstajanja: odločiti se za bivanje ali nebivanje; pojem nebivanja ♪
  14.      nèblág  -a -o prid. (ȅ-ȃ ȅ-ā) knjiž. 1. ki mu manjka dobrote, plemenitosti: neblag človek 2. redko neprijeten, neljub: s svojim pripovedovanjem mu je obudil neblage spomine / evfem. iz kuhinje se je širil neblag duh zoprn nèblágo prisl.: neblago dišati; neblago ravnati s kom ♪
  15.      nèblagoglásen  -sna -o prid. (ȅ-ā) ki ni blagoglasen: neblagoglasni verzi; neblagoglasna beseda ♪
  16.      nèblagoglásje  -a s (ȅ-ȃ) neubranost glasov: blagoglasje in neblagoglasje / neblagoglasje verzov ♪
  17.      nèblagoslovljèn  -êna -o tudi nèblagoslóvljen -a -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é; ȅ-ọ̑) rel. ki ni blagoslovljen: neblagoslovljen grob; neblagoslovljena zemlja ♪
  18.      nèblagóven  -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) nasproten, drugačen od blagovnega: dohodki od neblagovnega prometa so se precej povečali; neblagovne storitve / neblagovna menjava, proizvodnja ♦ ekon. neblagovno gospodarstvo gospodarstvo, za katero je značilno, da ne proizvaja za tržišče ♪
  19.      nèblókovski  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni blokovski: neblokovske države / neblokovska politika, usmerjenost ♪
  20.      nébnica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., anat. vsak od dveh limfnih organov v žrelu: vnetje nebnic // parna kost trdega neba: čeljustnica in nebnici ♪
  21.      nečástnost  -i ž (á) nav. ekspr. lastnost, značilnost nečastnega: ni spoznal nečastnosti svojega dejanja ♪
  22.      nèdojétnost  -i ž (ȅ-ẹ́) knjiž. nedojemljivost: nedojetnost poezije ♪
  23.      nèdoživétost  -i ž (ȅ-ẹ̑) značilnost nedoživetega: nedoživetost umetniškega dela ♪
  24.      négo  in nego vez. (ẹ̑) 1. star. kakor a) med členi v stavku, navadno s primernikom: noče biti slabši nego drugi; bolj mrtev nego živ b) v primerjalnih odvisnih stavkih: ni povedal manj, nego smo pričakovali c) z nikalnico, v zvezi z drug, drugače: nihče drug nego ti / ne bo šlo drugače, nego da se vdaš 2. zastar., v primerjalnih odvisnih stavkih razen: ni ga mogoče videti nego ponoči 3. zastar., v protivnem priredju ampak: zida hišo, toda ne v mestu, nego zunaj ♪
  25.      nèizdélanost  -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost neizdelanega: neizdelanost kipa je takoj vidna / idejna neizdelanost zgodbe; jezikovna neizdelanost prevoda ♪

   2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA