Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (1.960-1.984)



  1.      nakáznost  -i ž (ā) knjiž. skaženost, iznakaženost: prizadet je zaradi svoje nakaznosti / moralna nakaznost
  2.      nakazoválec  -lca [c in lc] m () 1. kdor kaj nakazuje: nakazovalec pokojnin / knjiž. ta pesnik je nakazovalec novih izraznih možnosti 2. agr. rastlina, po kateri se presojajo tla in podnebje: njivski plevel je nakazovalec vodnih razmer v tleh; nakazovalec zakisanosti
  3.      nakazoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na nakazovanje: nakazovalna služba / knjiž. naključja so včasih v življenju bolj nakazovalna, kot si moremo misliti
  4.      nakazoválka  -e [k in lk] ž () ženska oblika od nakazovalec: nakazovalka pokojnin
  5.      nakazovánje  -a s () glagolnik od nakazovati: nakazovanje pokojnin / luč za nakazovanje smeri / to je le nakazovanje problemov, ne pa njihovo reševanje
  6.      nakazováti  -újem nedov.) 1. dajati pismeno naročilo komu, naj plača naslovniku določeni znesek za naročnikov račun: nakazovati redne obroke / nakazovati denar po pošti, preko banke / nakazovati članarino na žiro račun 2. na splošno, v obrisih govoriti o čem, predstavljati kaj: govornik je nakazoval različne možnosti za sodelovanje med društvi / razprava nakazuje vrsto resnih problemov // delati, predstavljati kaj le v glavnih, osnovnih črtah, potezah: pokrajino je na slikah samo nakazoval / dvorec nakazujeta dva stebra / slika nakazuje možnosti sestave posameznih delov na sliki so vidne 3. z določenim znakom, znamenjem opozarjati na kaj: nakazovati spremembo smeri / nakazovati smer z roko; s prstom mu je nakazoval, naj molči / nakazovati pomene besed s črkami ali številkami // biti znak, znamenje za kaj: poševna črta nakazuje pomenski odmik 4. dajati podatke, informacije, iz katerih se da kaj predvidevati: nakazovati potek, razvoj dogajanja; nakazovati rešitve problemov / publ.: srečanja predsednikov so nakazovala nove možnosti za vsestranski gospodarski razvoj; že dalj časa se nakazuje potreba po temeljiti reorganizaciji dela se kaže, je
  7.      nakáženost  tudi nakažênost -i ž (; é) redko skaženost, iznakaženost: telesna nakaženost
  8.      nakíčen  -a -o prid. () ekspr. pretirano, navadno neokusno olepšan, nalepotičen: nakičeni gizdalini / naslov je napisal z nakičenimi črkami nakíčeno prisl.: govoriti nakičeno; prim. nakititi
  9.      nakíčenost  -i ž () ekspr. pretirana, neokusna okrašenost: ne mara nikakršne nakičenosti; nakičenost slike, stavbe
  10.      nakídati  -am dov.) s kidanjem spraviti kam: nakidati gnoj na voz / voz si preveč nakidal naložil / brezoseb. nakidalo je snega do streh nametlo
  11.      nakípel  -pla -o [ǝ] prid. (í) ekspr., redko otekel, nabrekel: meso ob rani je bilo nakiplo
  12.      nakipéti  -ím dov., tudi nakípel (ẹ́ í) ekspr. postati večji po obsegu; narasti: zaradi deževja je reka nakipela / vode so nakipele v hudournik
  13.      nakípniti  -em dov.) nar. vzhodno vziti, narasti: testo noče nakipniti / blazinice pod očmi so mu zelo nakipnile otekle, nabreknile
  14.      nakísati  -am dov. () narediti kaj kislo: raztopino nakisamo s kislino nakísati se 1. postati nekoliko kisel, kiselkast: mleko se je nakisalo 2. ekspr. najokati se: pusti jo, da se nakisa nakísan -a -o: nakisano mleko
  15.      nakísel  -sla -o [ǝ] prid. (í) knjiž. nekoliko kisel, kiselkast: nakislo mleko
  16.      nakísniti  -em dov.) postati nekoliko kisel, kiselkast: pustiti jagode, da nakisnejo; vino je nakisnilo
  17.      nakít  -a m () okrasni predmeti za nošenje na telesu: imeti, nositi nakit; bahati se z nakitom; modni nakit; skrinjica za nakit / pravi nakit iz dragih kovin in dragih kamnov / nadeli so si bojni nakit; pren., ekspr. retorični nakit
  18.      nakíten  -tna -o prid. () nanašajoč se na nakit: nakitni predmeti / nakitna skrinjica
  19.      nakítiti  -im dov.) star. olepšati, okrasiti: nakitile so nevesto; lepo se je nakitila / nakititi smrečico nakíten -a -o: s prstani nakitena roka; prim. nakičen
  20.      nakítje  -a s () 1. star. nakit: nadeti si nakitje 2. redko okrasni predmeti, okrasje: razstavljeno stekleno nakitje
  21.      naklàd  -áda m ( á) 1. star. tovor, breme: ladja z ljudmi in nakladom se je potopila / teža naklada / imela je velik naklad čipk okoli vratu 2. zastar. naklada: knjiga je izšla v majhnem nakladu 3. nekdaj dodatni, povečani davek: bil je oproščen tega naklada
  22.      nakláda  -e ž () 1. navadno s prilastkom celotno število izvodov ene izdaje kakega tiskanega dela, publikacije: knjiga je bila kljub visoki nakladi hitro razprodana; naklada revije pada, raste / ponatisniti knjigo v omejeni nakladi / naklada pet tisoč izvodov / vsa naklada je razprodana vsi izvodi ene izdaje kake tiskane knjige, publikacije / naklada znamk 2. čeb. leseni okvir, obod, s katerim se poveča, spremeni prostornina panja: dati sate v naklado / panj z nakladami 3. nekdaj dodatni, povečani davek: naložiti, zvišati naklade / deželne, vojaške naklade ◊ arhit. kamnita plošča, člen med kapitelom stebra in lokom, steno nad njim
  23.      nakladáč  -a m (á) 1. delavec, ki naklada: pristaniški nakladač 2. grad. nakladalnik: kupiti nov nakladač; nakladači in buldožerji
  24.      nakladálec  -lca [c] m () 1. delavec, ki naklada: nakladalci in šoferji / jamski nakladalec 2. grad. nakladalnik: nakladalec se je pokvaril
  25.      nakladálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na nakladanje: nakladalni stroj; nakladalna naprava / nakladalna postaja; nakladalna rampa / nakladalna norma ◊ agr. nakladalna prikolica navadno enoosna prikolica z visokimi stranicami za mehanizirano nakladanje, razkladanje poljskih pridelkov, sena; čeb. nakladalni panj nakladni panj; navt. nakladalna soha soha na jamboru ali posebnem stebru, ki se uporablja za natovarjanje in raztovarjanje tovora; žel. nakladalni profil naprava, postavljena na tir, za ugotavljanje višine, širine naloženega tovora

   1.835 1.860 1.885 1.910 1.935 1.960 1.985 2.010 2.035 2.060  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA