Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (1.876-1.900)


  1.      nájdenka  -e ž (ȃ) najden otrok ženskega spola, ki so ga neznani starši izpostavili, zapustili: posvojiti najdenko ♪
  2.      najdévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od najdevati: neutrudno iskanje in najdevanje nove likovne govorice ♪
  3.      najdévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. večkrat najti: pogosto je na cesti najdeval letake / režiser najdeva v sodobnem svetu nasilje in brezperspektivnost ugotavlja, odkriva / najdevati se pred kinom ♪
  4.      najdíšče  -a s (í) 1. arheol. kraj, prostor, kjer se najde predmet, zlasti iz starejšega zgodovinskega obdobja: poimenovati kulturo po najdišču; karta najdišč / neolitsko, slovansko najdišče / arheološko najdišče 2. knjiž. kraj, prostor, kjer se najde kaj sploh: najdišče gob, medu / rudno najdišče nahajališče / najdišče starih besed ♪
  5.      najdíščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na najdišče: najdiščni prostor / najdiščni podatek ♪
  6.      najdítelj  -a m (ȋ) kdor najde kaj izgubljenega, pozabljenega: najditelj je izročil uro lastniku; najditelj aktovke, psa / publ. pošten najditelj naj izgubljeni predmet vrne proti nagradi ♪
  7.      najdíteljica  -e ž (ȋ) ženska oblika od najditelj ♪
  8.      najédati  -am nedov. (ẹ́) povzročati, da postane kaj deloma poškodovano: rja najeda kovino; raztopina najeda tkanino; pren., ekspr. dvomi ga najedajo; vojna najeda njegovo zdravje ♪
  9.      najédkati  -am dov. (ẹ̑) z jedkanjem načeti, poškodovati: v vodi raztopljene snovi so najedkale kovinske dele / najedkati kliše izjedkati ♪
  10.      najèm  -éma m (ȅ ẹ́) glagolnik od najeti: pogajati se o najemu ladje, prostorov / pooblastilo za najem posojila / dati, vzeti hišo v najem; imeti gostilno, posestvo v najemu ♪
  11.      najemálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. najemnik: najemalec se je sprl z lastnikom hiše ♪
  12.      najémanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od najemati: najemanje hiš / najemanje posojil / najemanje delavcev ♪
  13.      najémati  -am nedov. (ẹ̑) delati, da kaj za plačilo prehaja v začasno uporabo koga: turisti najraje najemajo sobe ob morju / po vsej vasi je najemal vozove, pa jih ni dobil / najemati posojila // večkrat dobiti koga, da za plačilo opravlja, opravi določeno delo, nalogo: delavce najemajo samo ob žetvi in trgatvi ♪
  14.      najémen  -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na najem, najemanje: določiti najemno dobo; ima samo najemno pravico / najemna pogodba / najemne sobe, zgradbe / najemni delavec ♪
  15.      najémnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od najemnik ♪
  16.      najémnik  -a m (ẹ̑) 1. kdor kaj najame: ker najemnik ni plačal najemnine, mu je lastnik odpovedal stanovanje; najemnik stanovanja / najemnik gostilne, kmetije 2. kdor za plačilo opravlja, opravi določeno delo, nalogo: ob žetvi so si pomagali z najemniki // v nekaterih državah vojak, ki za plačilo stopi v vojsko: pehoto so v glavnem sestavljali najemniki; redni vojaki in najemniki / vojaški najemnik ♪
  17.      najemnína  -e ž (ȋ) plačilo za začasno uporabo česa: najemnina je majhna, visoka; plačati, zvišati najemnino; letna, mesečna najemnina; najemnina za avto, stanovanje / najemnina za kmetijo ♦ ekon. ekonomska najemnina ki ustreza dejanskim stroškom in zagotavlja čisti dohodek ♪
  18.      najemnínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na najemnino: najemninski obrok / najemninski spor ♪
  19.      najémniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na najemnike: najemniška hiša, soba; najemniška zemlja / pehotna najemniška oprema; najemniška plača / najemniška vojska / najemniško razmerje ♪
  20.      najémništvo  -a s (ẹ̑) stanje, življenje najemnikov: odkupil je posestvo in se rešil najemništva / ukiniti vojaško najemništvo ♪
  21.      najemodajálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) publ. kdor da kaj v najem: najemodajalec in najemojemalec moreta sporazumno spremeniti pogodbo ♪
  22.      najemojemálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) publ. kdor kaj najame; najemnik: najemojemalec je dolžen plačati najemnino do petega v mesecu ♪
  23.      najémščina  -e ž (ẹ̑) star. najemnina: redno plačevati najemščino / od gostilne dobiva visoko najemščino / imeti prostor v najemščini v najemu ♪
  24.      najésti  -jém dov., 2. mn. najéste, 3. mn. najedó tudi najéjo; najéj in najèj najéjte; najédel najédla, stil. najèl najéla (ẹ́) povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: rja je najedla ograjo najésti se 1. zadovoljiti svojo potrebo, željo po hrani, jedi: najedli so se in odšli; najesti se kruha, žgancev; zelo, do sitega se najesti / pog.: zasluži toliko, da se lahko vsak dan naje; v tej restavraciji so se skoraj zastonj najedli so malo plačali za hrano 2. ekspr. naveličati se: vsi so se ga že najedli, ker je preveč vsiljiv / najesti se glasbe, vedno istih zgodb ♪
  25.      najéti  -jámem stil. nájmem dov., najêmi najemíte, stil. nájmi najmíte; najél; nam. najét in najèt (ẹ́ á, á) napraviti, da kaj za plačilo preide v začasno uporabo koga: najeti hišo, stanovanje; najeti ladjo, letalo; klub je najel telovadnico za dve uri tedensko / najeti zemljo / najeti posojilo // dobiti koga, da za plačilo opravlja, opravi določeno delo, nalogo: najeti delavca, godca; najeti odvetnika; najel ga je za dva meseca; kriči, kot bi ga kdo najel zelo najét -a -o: najet delavec; najeta soba / najeti vojak v nekaterih državah vojak, ki za plačilo stopi v vojsko ♪

   1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA