Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (185-209)

185.      bódisi  medm. (ọ̄) star. izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev; naj bo: zahteva, naj se mu opravičim. No, bodisi! ♪
186.      bodljáj  -a m (ȃ) kratka, ostra bolečina: začutil je oster bodljaj v prsih // redko vbod s koničastim predmetom: dražiti žival z bodljaji; zadal je zveri nekaj nevarnih bodljajev ♪
187.      bodljáti  -ám nedov. (á ȃ) redko delati majhne vbode: bodljati po blagu / bodljala ga je z iglo zbadala ♪
188.      bodljíka  -e ž (í) knjiž. bodica, trn: osat z bodljikami ♪
189.      bodljíkast  -a -o prid. (í) knjiž. bodljikav: bodljikasta rastlina / star mož z bodljikasto brado ♪
190.      bodljíkav  -a -o prid. (í) poln bodic: bodljikave agave; bodljikavo robidovje / napeta bodljikava žica bodeča / bodljikava brada ga je delala postarnega ♪
191.      bodljíkovje  -a s (í) bodljikave rastline: trebili so bodljikovje ♪
192.      bodljív  -a -o prid. (ȋ í) redko bodeč: strupene in bodljive zeli; bodljiva žica / bodljiva krava ki (rada) bode ♪
193.      bodóči  -a -e prid. (ọ́) ki bo v bodočnosti: bodoči rodovi; naše bodoče delo / obleke za bodoče matere noseče ženske; prisl.: v bodoče moramo bolj paziti; sam.: pog. to je pa moja bodoča bodoča žena ♪
194.      bogoljúb  -a m (ȗ) knjiž., redko kdor ljubi boga ♪
195.      bokálnica  -e [u̯n] ž (ȃ) gozd. drog za popravljanje, urejanje žerjavice v oglarski kopi ♪
196.      bolónjski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Bologno: bolonjska univerza / bolonjski psiček bolonjec ♪
197.      bóren  -rna -o prid., bórnejši (ọ́ ọ̄) knjiž. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: borno premoženje; živeti od bornega zaslužka / svetila je samo borna lučka; svet, porasel z borno travo; ekspr. borna domišljija // reven, siromašen: to so bili borni ljudje / borna koča, obleka bórno prisl.: biti borno oblečen ♪
198.      botrínstvo  -a s (ȋ) botrsko razmerje: odkloniti botrinstvo; v botrinstvu so si ♪
199.      brakírati  -am nedov. (ȋ) lov. pri brakadi izganjati divjad z braki: kdo bo danes brakiral ♪
200.      brázdast  -a -o prid. (á) ki ima brazde: brazdasta njiva / brazdasta površina gramofonske plošče; brazdasto lice ♪
201.      bremenílen  -lna -o prid. (ȋ) knjiž. ki obtožuje, dolži: bremenilna priča ♪
202.      brezdélnik  -a m (ẹ̑) zastar. brezdelnež: brezdelnik in tat / zabave za bogatine in brezdelnike ♪
203.      brezmátičen  -čna -o prid. (ā) čeb. ki je brez matice: brezmatični panj ♪
204.      bréznov  -a -o prid. (ẹ́) zastar. marčev: breznov sneg ♪
205.      breznóžen  -žna -o prid. (ọ̄) redko breznog: breznožna žival ♪
206.      brezobláčen  -čna -o prid. (ȃ) ki je brez oblakov: brezoblačno nebo / brezoblačen dan ♪
207.      brezoblíčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) 1. ki je brez določene oblike: podoben je bil veliki brezoblični gmoti; iz brezoblične skale izklesati kip / brezoblična stavba iz opeke; brezoblično in krvavo telo / zopet so se vrstili pusti, brezoblični dnevi; brezoblična misel 2. ekspr. nezaveden, neosveščen: brezoblična in nemočna množica ♪
208.      brezoblíčnost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost brezobličnega: brezobličnost gmote / spačen do brezobličnosti; pred očmi se mu megli, vse prehaja v brezobličnost / brezobličnost novih pojmov ga draži / brezobličnost množice ♪
209.      brezobrázen  -zna -o prid. (ā) 1. knjiž. neizrazit, medel: nedoločne in brezobrazne oblike 2. zastar. nesramen, surov, brezobziren: brezobrazni napadi na pisatelja ♪

   60 85 110 135 160 185 210 235 260 285