Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (1.785-1.809)


  1.      nagóvor  -a m (ọ̑) beseda, stavek, s katerim se začne pogovor: izreči nagovor; nagovor v angleščini / vljudnostni nagovor; kolega, tovariš in drugi nagovori // govor, navadno krajši, v katerem govornik pozdravi navzoče: nagovoru so sledile zdravice; v zaključnem nagovoru ob razglasitvi nagrad je poudaril izvirnost nagrajenih del ♪
  2.      nagóvoren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nagovor: nagovorna oblika lirskega teksta ♪
  3.      nagovoríti  -ím dov., nagovóril; nam. nagovôrit in nagovorít (ȋ í) 1. z besedo, stavkom začeti pogovor: nagovoriti neznanca na cesti; ni si ga upal nagovoriti; prijazno koga nagovoriti; nagovorila ga je po francosko; nagovoriti koga kakor dobrega znanca / nagovoril ga je s tovariš / nagovoril je vse navzoče pozdravil 2. s prepričevanjem povzročiti pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: nagovorila ga je, da je šel z njo; nagovoriti koga k čemu ● knjiž. veliko mi je nagovoril o njej povedal nagovoríti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po govorjenju, pripovedovanju: po ponovnem srečanju se kar nista mogla nagovoriti; nagovoriti se o čem nagovorjèn -êna -o: biti nagovorjen; sam.: nagovorjeni ni odgovoril ♪
  4.      nagovorjênec  -nca m (é) kdor je nagovorjen, ogovorjen: nagovorjenec je za hip pomolčal, nato pa spregovoril ♪
  5.      nagovorjênka  -e ž (é) ženska oblika od nagovorjenec: nagovorjenka se je nasmehnila in spregovorila ♪
  6.      nagrábek  -bka m (ȃ) kar se nagrabi: nagrabek sena ♪
  7.      nagrabíti  in nagrábiti -im, in nagrábiti -im dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) z grabljenjem priti do določene količine česa: ves dan so grabili, pa so le malo nagrabili; nagrabiti voz listja // ekspr. s pohlepnim prisvajanjem priti do določene količine česa: nagrabiti bogastvo, denar; nagrabil si je veliko premoženje nagrábljen -a -o: nagrabljeno seno je namočil dež; nagrabljen denar ♪
  8.      nagráda  -e ž (ȃ) 1. kar se da komu kot dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje: izročiti, odkloniti nagrado; mednarodna, občinska nagrada; na tekmovanju plesnih parov sta dobila prvo nagrado; nagrada za režijo, tekst; dobitnik nagrade / dati nagrado nagraditi / za nagrado je dobil teden dni dopusta / častna, odkupna nagrada; filmska, literarna nagrada / Nobelova, Prešernova nagrada; velika nagrada pri nekaterih tekmovanjih, zlasti športnih najvišje priznanje za zmago // kar se dobi, če se izpolni določen pogoj: izžrebati, razpisati nagrado; denarna, knjižna, praktična nagrada / pri večjem nakupu da tovarna lepo nagrado / tolažilna nagrada / publ. najditelj naj izgubljeni predmet vrne proti nagradi 2. plačilo za vestno, prizadevno delo, ki ni vezano na redno delovno razmerje: določiti, odobriti nagrado blagajniku društva; nagrada za nadurno delo / enkratna, mesečna nagrada / zastar. nagrada se plačuje od tiskarske pole honorar ♪
  9.      nagráden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nagrado: nagradni natečaj, razpis; nagradna križanka, uganka; nagradno tekmovanje / nagradno žrebanje / nagradni dopust; nagradno potovanje / nagradni kupon ♪
  10.      nagradítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od nagraditi: dobiti čestitke ob nagraditvi / nagraditev najboljših del ♪
  11.      nagradíti  -ím dov., nagrádil (ȋ í) 1. dati komu kaj kot dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje: nagraditi najzaslužnejše umetnike, znanstvenike; žirija ga je nagradila za odlično igro; rešitelja je bogato nagradil / nagraditi film, knjigo / nagradili so ga z dopustom / ekspr. nagraditi s ploskanjem // dati komu kaj, ker je izpolnjen določen pogoj: nagraditi izžrebane gledalce, kupce / nagraditi s knjigo, televizorjem / nagraditi z izletom, s pozornostjo 2. dati komu kaj kot plačilo za vestno, prizadevno delo, ki ni vezano na redno delovno razmerje: nagraditi dolgoletnega tajnika društva ● ekspr. življenje ga je za to dejanje, odkritje bogato nagradilo to dejanje, odkritje mu je prineslo veliko zadovoljstva, koristi nagrajèn -êna -o: nagrajeni umetnik; nagrajeno delo / ekspr. njegovi napori so bili nagrajeni z velikim uspehom ♪
  12.      nagrájanje  -a s (á) knjiž. nagrajevanje: nagrajanje umetnikov ♪
  13.      nagrájati  -am nedov. (á) knjiž. nagrajevati: nagrajati umetnike, znanstvenike; bogato, velikodušno nagrajati / nagrajati s ploskanjem ♪
  14.      nagrajênec  -nca m (é) kdor dobi nagrado: čestitati nagrajencu; razglasiti nagrajence / nagrajenci natečaja, tekmovanja / Nobelov, Prešernov nagrajenec / ta film je letošnji nagrajenec ♪
  15.      nagrajênka  -e ž (é) ženska, ki dobi nagrado: čestitati nagrajenki / Nobelova nagrajenka za literaturo ♪
  16.      nagrajevánje  -a s (ȃ) glagolnik od nagrajevati: nagrajevanje znanstvenikov / kriteriji za nagrajevanje umetniških del / nagrajevanje po delu, učinku ♪
  17.      nagrajeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. dajati komu kaj kot dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje: nagrajevati najboljše umetnike, znanstvenike / nagrajevati filme, knjige / nagrajevati z visokimi nagradami / ekspr. nagrajevati s ploskanjem // dajati komu kaj, ker je izpolnjen določen pogoj: nagrajevati kupce / nagrajevati pravilne odgovore, rešitve / nagrajevati z izleti 2. dajati komu kaj kot plačilo za vestno, prizadevno delo, ki ni vezano na redno delovno razmerje: nagrajevati funkcionarje, poslance / publ. nagrajevati po učinku plačevati nagrajeván -a -o: to delo ni primerno nagrajevano ♪
  18.      nagrávžen  -žna -o prid. (á ā) nižje pog. ogaben, gnusen: umazana, nagravžna voda / nagravžno dejanje ♪
  19.      nagrbánčenost  -i ž (ȃ) značilnost nagrbančenega: nagrbančenost kože ♪
  20.      nagrbánčiti  -im dov. (á ȃ) narediti gube, zlasti na koži: zamišljeno je nagrbančila čelo; v starosti se koža nagrbanči / zaradi suše so se kaktusi nagrbančili nagrbánčen -a -o: nagrbančen obraz; koža je bila nagrbančena kakor jabolko spomladi ♪
  21.      nagŕbati  -am dov. (r̄ ȓ) redko nagrbančiti: nagrbati čelo; prsti so se nagrbali od luga nagŕban -a -o: starka je nagrbana kot suha hruška; nagrbana lica ♪
  22.      nagŕbiti  -im dov. (ŕ ȓ) 1. dati čemu navzgor ukrivljeno obliko: nagrbiti hrbet; mačka se je nagrbila 2. redko nagrbančiti: nagrbiti čelo / strah mu je nagrbil kožo nagŕbljen -a -o: nagrbljen hrbet; nagrbljen obraz ♪
  23.      nagrdíti  -ím dov., nagŕdil (ȋ í) knjiž. skaziti, iznakaziti: bolezen ji je nagrdila obraz ♪
  24.      nagrebéniti  -im in nagrebeníti -ím dov., nagrebénil (ẹ̄ ẹ̑; ȋ í) 1. dati čemu obliko grebena, grebenov: veter je nagrebenil morje; valovi so se nagrebenili 2. nagrbiti: pes je nagrebenil hrbet in jezno zarenčal ♪
  25.      nagrêbsti  -grêbem dov., nagrébel nagrêbla; nagrêben (é) z grebenjem priti do določene količine česa: nagrebla je pest kamenčkov / nagrebsti kup žerjavice ♪

   1.660 1.685 1.710 1.735 1.760 1.785 1.810 1.835 1.860 1.885  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA