Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (1.676-1.700)



  1.      náftar  -ja m () publ. podjetje, ki pridobiva, čisti, prodaja nafto: naftarji napovedujejo podražitev nafte / Petrol, Ina in drugi naftarji // kdor je zaposlen v takem podjetju: naftarji in ladjarji
  2.      náften  -tna -o prid. () nanašajoč se na nafto: a) naftni vrelci; naftna ležišča, področja / naftna družba; naftna industrija / naftno polje naftno področje z vrtalnimi stolpi za črpanje naftekem. naftni derivati b) naftni motor / naftna lokomotiva c) naftni gorilnik
  3.      náftin  -a -o () pridevnik od nafta: naftina kalorična vrednost
  4.      náftnik  -a m () publ. lastnik naftne družbe, industrije: visoki dobički naftnikov
  5.      naftól  -a m (ọ̑) kem. kristalna snov, izvedena iz naftalina z zamenjavo enega ali več atomov vodika s hidroksilnimi skupinami: barvati tkanine z naftoli
  6.      naftonôsen  -sna -o prid. (ó ō) ki vsebuje, daje nafto: naftonosna zemeljska plast / naftonosne vrtine
  7.      naftonosílka  -e ž () knjiž. ladja za prevoz nafte, tekočih goriv; tanker: plovba naftonosilke
  8.      naftovòd  -óda m ( ọ́) naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za odvajanje, pretakanje nafte: napeljati naftovod
  9.      naftovóden  -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na naftovod: naftovodna črpalka / naftovodno omrežje
  10.      nág  -a -o stil.prid. ( á) ki je brez obleke: nag kopalec, otrok; biti nag // ekspr. gol, nepokrit: naga roka / do pasu nag; hodi napol nag; pren. nag pas zemlje ∙ knjiž., redko od nagih strasti razbrazdan obraz telesnih, nasladnih nági -a -o sam.: nagi in oblečeni; ekspr. po nagi ga je našeškal po goli zadnjici; ekspr. do nagega jih je razkrinkal popolnoma, čisto; sleči se do nagega
  11.      nagáčati  -am nedov. (á) redko gačiti: nagačati ptice
  12.      nagačeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor polni, oblikuje kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali: orla je dal nagačiti izkušenemu nagačevalcu
  13.      nagáčiti  -im dov.) napolniti, izoblikovati kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali: nagačiti fazana, mačko; medveda je nagačil muzejski preparator nagáčen -a -o: nagačena veverica
  14.      nagáditi  -im dov.) knjiž., redko razjeziti, razdražiti: kdo te je tako nagadil nagáden -a -o: domov je prišel zelo nagaden
  15.      nagájanje  in nagajánje -a s (á; ) glagolnik od nagajati: bila je le šala, nedolžno nagajanje / bojimo se nagajanja sosedov
  16.      nagájati  tudi nagajáti -am, tudi nagájati -am nedov. (á á á; á) 1. povzročati neprijetnosti, nevšečnosti, navadno za šalo: nagajati med poukom; nagajati z ropotanjem, ščipanjem / otroci radi nagajajo / nav. ekspr.: nagajali so mu, da je prišel prepozno; nagajajo mu s sosedovo hčerko šalijo se, ker jo ima rad, ker ga ima rada // ekspr. ovirati koga pri uresničevanju njegovih načrtov, zahtev: občina mu nagaja; rad bi gradil, pa mu nagaja sosed; nagajati z neutemeljenimi pritožbami / dež, vreme jim nagaja 2. ekspr. biti v stanju, položaju, ki ne omogoča pravilnega, normalnega opravljanja določene naloge: dovodna cev večkrat nagaja; stroji so nagajali, vendar so jih kmalu popravili / elektrika, vžig nagaja / oči, živci mu nagajajo ● ekspr. zadnje čase mu zdravje nagaja ni več popolnoma zdrav
  17.      nagajív  -a -o prid. ( í) ki (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, navadno za šalo: živ in nagajiv otrok // ki izraža šaljivost: nagajiva pesem / nagajiv pogled, smeh nagajívo prisl.: nagajivo pomežikovati
  18.      nagajívček  -čka m () ljubk. manjšalnica od nagajivec: njegova hčerka je velik nagajivček
  19.      nagajívec  -vca m () kdor (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, navadno za šalo: nagnati, opomniti nagajivca; on je velik nagajivec / ekspr. veter nagajivec
  20.      nagajívka  -e ž () 1. ženska, ki (rada) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, navadno za šalo: nagajivka ni mogla mirovati, molčati; mala nagajivka se je prisrčno zasmejala / ekspr. njihova papiga je velika nagajivka 2. knjiž. pesem nagajive, šaljive vsebine, navadno kratka: napisati, povedati nagajivko; ljubezenska nagajivka; nagajivke in zbadljivke
  21.      nagajívost  -i ž (í) lastnost nagajivega človeka: videl je nagajivost v njenih očeh; otroška nagajivost / prestrašil ga je iz nagajivosti / ekspr. sama nagajivost ga je // nav. mn. nagajivo dejanje: jeziti se, smejati se zaradi njegovih nagajivosti; šolarske nagajivosti
  22.      nagájka  -e ž () v ruskem okolju, nekdaj korobač, bič: udariti z nagajko / kozaška nagajka
  23.      nagána  -e ž () vet. afriška nalezljiva bolezen živali, katere povzročitelja prenaša muha cece
  24.      nagánjanje  -a s () glagolnik od naganjati: upreti se pretiranemu naganjanju k delu
  25.      nagánjati  -am nedov. () delati, povzročati, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: naganjati otroke iz sobe / naganjati kokoši z vrta b) da kdo kam gre, pride: naganjati otroke na igrišče / naganjati živino v hlev / ekspr.: domačine so naganjali v prve bojne vrste; naganja jo k zdravniku sili jo, ji prigovarja, naj gre c) da kdo kaj stori: vsak dan ga naganja k učenju / naganja jih delat, pospravljat, spat ● ekspr. naganjati komu strah v kosti strašiti ga, vznemirjati; ekspr. vse je tako smešno, da me kar naprej naganja smeh sili

   1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA