Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
37 (1.585-1.609)
- nàdsvetlôba -e ž (ȁ-ó) arhit. 1. odprtina nad vrati, navadno zastekljena: hodnik je osvetljen skozi nadsvetlobo; vrata z nadsvetlobo // odprtina v strehi, navadno zastekljena, skozi katero prihaja svetloba: nadsvetlobe v hali; cerkvena ladja z nadsvetlobo po vsej dolžini 2. zgornji del okna, ki se odpira posebej na vodoravni osi: odpreti nadsvetlobo; zračiti sobo skozi nadsvetlobo ♪
- nàdsvetlôben -bna -o prid. (ȁ-ó ȁ-ō) fiz. ki ima večjo hitrost kot svetloba v vakuumu: nadsvetlobna hitrost ♪
- nàdsvétnik -a m (ȁ-ẹ̑) v stari Avstriji in stari Jugoslaviji višji svetnik: sejo je vodil sodni nadsvetnik ♪
- nàdsvetóven -vna -o prid. (ȁ-ọ̄) knjiž. 1. v nekaterih idealističnih filozofijah ki je, obstaja nad svetom, nad zemeljsko stvarnostjo: verujejo v eno samo nadsvetovno, nadnaravno silo / priznavati obstoj nadsvetovnega bitja 2. ki presega določen čas in prostor v svetu: nadsvetovni dogodek / to je usmerjeno nekam v nadsvetovno dimenzijo ♪
- nàdškòf -ófa tudi -ôfa m, im. mn. nàdškófi tudi nàdškôfi in nàdškófje tudi nàdškôfje (ȁ-ȍ ȁ-ọ́, ȁ-ó) predstojnik nadškofije: postal je nadškof; pariški nadškof ♪
- nàdškofíja -e ž (ȁ-i) naslov za pomembnejšo škofijo: ljubljanska škofija je postala nadškofija ♪
- nàdškofíjski -a -o prid. (ȁ-ȋ) nanašajoč se na nadškofijo: nadškofijski arhiv; te zadeve ureja nadškofijski ordinariat / nadškofijski dvorec ♪
- nàdškofóvski -a -o prid. (ȁ-ọ́) nanašajoč se na nadškofe: nadškofovska služba ♪
- nàdštevílen -lna -o prid. (ȁ-ȋ) ki presega določeno, običajno število: odseljevanje nadštevilnega prebivalstva ♦ lit. nadštevilni zlog zlog, ki je v nekaterih verzih dodan osnovni metrični shemi ♪
- nadtálen -lna -o prid. (ȃ) ki je, se nahaja nad tlemi: nadtalne stene stanovanjskih in gospodarskih poslopij / nadtalna železnica nadzemna železnica ♪
- nàdtlák -a m (ȁ-ȃ) teh. tlak, navadno v strojni napravi, ki je višji od zunanjega: v cevi nastane nadtlak; manometer kaže visok nadtlak ♪
- nàdtváren -rna -o prid. (ȁ-ā) knjiž. ki presega področje tvarnega, snovnega: nadtvarni svet; nadtvarne sile / nadtvarne vrednote / ekspr. nadtvarna lepota zelo velika, izredna ♪
- nàdučítelj -a m (ȁ-ȋ) nekdaj šolski upravitelj: dobili so novega nadučitelja ♪
- nadúdlati se -am se dov. (ȗ) žarg., šol. naučiti se mehanično, brez razumevanja: nič ne razmišlja, ampak se kar vse nadudla ♪
- nadúha -e ž (ȗ) bolezen z napadi krčevitega dušenja: naduha ga muči; ima hudo naduho / napad naduhe ♦ med. srčna naduha ♪
- nadúhati se -am se dov. (ū ȗ) zadovoljiti svojo potrebo, željo po duhanju: ni se mogla naduhati omamnega vonja rož ♪
- nàdúra -e ž (ȁ-ū) delovna ura, ki presega redni delovni čas: ima veliko nadur / delati, plačevati nadure ♪
- nàdúren -rna -o prid. (ȁ-ȗ) ki presega redni delovni čas: nadurno delo / nadurni zaslužek nàdúrno prisl.: veliko delavcev dela nadurno ♪
- nadúšen -šna -o prid. (ȗ) nar. štajersko nadušljiv: nadušen človek / nadušni napad napad naduhe ♪
- nadúšljiv -a -o prid. (ȗ) ki ima naduho: nadušljiv človek; nadušljiv konj / nadušljiv glas, kašelj; pren., ekspr. nadušljiv vlak; nadušljive orgle nadúšljivo prisl.: nadušljivo dihati ♪
- nadúšljivec -vca m (ȗ) kdor ima naduho: nadušljivci se hitro zasopejo / ekspr. pusti pri miru te stare nadušljivce ♪
- nadút -a -o prid. (ȗ) ki ima pretirano dobro mnenje o sebi in kaže prezir, zaničevanje do drugih: biti, postati nadut; nadut in surov človek; prim. naduti ♪
- nadútež -a m (ȗ) ekspr. nadut človek: ta nadutež nas niti ne pogleda; ošaben nadutež ♪
- nadúti -dújem dov. (ú ū) zastar., navadno kot deležnik na -l napihniti, napeti: veter je nadul jadra nadút -a -o: nadut trup konja; prim. nadut ♪
- nadútost -i ž (ȗ) lastnost nadutega človeka: ne marajo ga zaradi njegove nadutosti in oholosti ♪
1.460 1.485 1.510 1.535 1.560 1.585 1.610 1.635 1.660 1.685