Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
37 (1.476-1.500)
- nadlóžen -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) star. onemogel, slab: star je in nadložen; nadložna starka ♪
- nadlóžnik -a m (ọ̑) star. onemogel, slab človek: streči nadložnikom ♪
- nadlóžnost -i ž (ọ́) star. onemoglost, slabost: težko je prenašal svojo nadložnost / zadele so ga razne nadložnosti težave, nadloge ♪
- nàdméra -e ž (ȁ-ẹ́) gozd. količina lesa, ki se pri prvem merjenju doda določeni, dogovorjeni količini zaradi osušitve, kala: nadmera pri deskah, hlodih / nadmera znaša deset centimetrov ♪
- nàdmóč -í ž (ȁ-ọ̑) knjiž. premoč: gospodarska, politična, vojaška nadmoč / ekspr.: bil je prepričan o svoji nadmoči; imeti občutek nadmoči nad soljudmi ♪
- nadmôčen -čna -o prid. (ó) knjiž. ki je v premoči: boriti se s številčno nadmočnim sovražnikom / njegove šahovske figure so nadmočne močnejše / ekspr. težave premaguje z nadmočno voljo zelo veliko, izredno nadmôčno prisl.: nadmočno zmagati ♪
- nadmôčnost -i ž (ó) knjiž. lastnost človeka, ki je v premoči: sovražnikova nadmočnost jih je vznemirjala / občutek nadmočnosti velike moči ♪
- nadmodríti -ím dov., nadmódril; nadmodrèn (ȋ í) knjiž. prekositi, preseči v modrosti, zvitosti: mislil je, da ga kmečki človek ne more nadmodriti; nadmodriti hočejo drug drugega ♪
- nàdmójster -tra m (ȁ-ọ́) nekdaj kdor nadzoruje in dopolnjuje delo mojstrov v proizvodnji: nadmojster v tkalnici ♪
- nadmôrski -a -o prid. (ó) geogr., v zvezi nadmorska višina višina kakega kraja nad morsko gladino: določati, meriti nadmorsko višino; kraji z isto nadmorsko višino / jezero leži v nadmorski višini nad dva tisoč metrov ♪
- nàdnacionálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) nadnaroden: umetnina nadnacionalnega pomena / nadnacionalna poezija; mednarodna komisija ima nadnacionalne pristojnosti naddržavne ♪
- nàdnaráva -e ž (ȁ-ȃ) v krščanstvu kar je, obstaja nad naravnim, izkustvenim: v tej dobi je bil človeški duh usmerjen le v nadnaravo; razmerje med naravo in nadnaravo ♪
- nàdnaráven -vna -o prid. (ȁ-á) 1. v krščanstvu ki je, obstaja nad naravnim, izkustvenim: nadnaravni svet; nadnaravne sile, sposobnosti / nadnaravna bitja / verovati v nadnaravno življenje // ki se ne da razložiti z naravnimi zakoni: nadnaravni pojavi; nadnaravna moč 2. ekspr. zelo velik izreden: nadnaravna lepota, moč / kip nadnaravne velikosti ♪
- nàdnarávnost -i ž (ȁ-á) v krščanstvu lastnost, značilnost nadnaravnega: nadnaravnost sil / nadnaravnost pojavov / nadnaravnost in duhovnost ♪
- nàdnároden -dna -o prid. (ȁ-á) ki presega okvir naroda, narodnosti: nadnarodna umetnost / nadnarodno sodelovanje ♪
- nàdnaslòv -óva m (ȁ-ȍ ȁ-ọ́) publ. prvi, glavni naslov, navadno v časopisu: odgovor na vprašanje, postavljeno v nadnaslovu; članek z zelo poudarjenim nadnaslovom ♪
- nàdnatúren -rna -o prid. (ȁ-ȗ) knjiž. nadnaraven: nadnaturni svet / nadnaturni pojavi / ekspr. premagoval se je z nadnaturno močjo zelo veliko, izredno ♪
- nàdnormálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki presega normalno, običajno mero, stopnjo: nadnormalen prirastek prebivalstva ♪
- nàdobíst -i ž (ȁ-ȋ) anat. nadledvična žleza: delovanje nadobisti ♪
- nàdobísten -tna -o prid. (ȁ-ȋ) anat., v zvezi nadobistna žleza nadledvična žleza ♪
- nàdobístnica -e ž (ȁ-ȋ) anat. nadledvična žleza: hormon nadobistnice ♪
- nadobláčen -čna -o prid. (ȃ) ki je, se nahaja nad oblaki: nadoblačna sinjina, svetloba; pren., ekspr. živi v nadoblačnih višavah ♪
- nàdoblást -í in -i ž (ȁ-ȃ) knjiž. (politična in gospodarska) oblast, ki je kaki oblasti nadrejena: priznati mongolsko nadoblast / biti pod nadoblastjo Frankov / priti pod tujo nadoblast oblast; pren., ekspr. nadoblast dogmatičnih idej ∙ knjiž. slaba stran njenega značaja ima nadoblast nad dobro stranjo prevladuje, je močnejša; knjiž., ekspr. na vsakem koraku mu je kazala svojo nadoblast da odloča, ukazuje ona ♪
- nadobúden -dna -o prid. (ú ū) knjiž. nadarjen, veliko obetajoč: umrl je mlad, nadobuden umetnik / ekspr.: v zibelki se je na vse grlo drl njun nadobudni potomec; njihov nadobudni sinko je pri izpitu spet padel; pren., ekspr. nadobudno pomladansko sonce ♪
- nadobúdnež -a m (ȗ) knjiž., ekspr. nadarjen, veliko obetajoč moški: nadobudnež se je dobro izkazal; slikarski nadobudneži ♪
1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576