Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

37 (1.301-1.325)



  1.      nacionalizácija  -e ž (á) glagolnik od nacionalizirati: izvesti nacionalizacijo; nacionalizacija rudnikov in tovarn; zakon o nacionalizaciji
  2.      nacionalízem  -zma m () 1. prepričanje o večvrednosti lastnega naroda in prizadevanje za uveljavitev njegovih koristi ne glede na pravice drugih narodov: obsojati, zavračati nacionalizem; brezobzirni, napadalni nacionalizem; nacionalizem in šovinizem / ideolog nemškega nacionalizma // knjiž. politična smer, ki trdi, da so narodne koristi pomembnejše od razrednih, ideoloških: ponovni pojavi nacionalizma; nacionalizem in internacionalizem / ekonomski nacionalizem je zahteval bojkot tujega blaga 2. v 19. stoletju meščanska ideologija in politika, ki poudarja narod kot celoto in zagovarja njegove interese: nacionalizem pri Hrvatih in Slovencih v dobi romantike / buržoazni nacionalizem 3. knjiž. značilnosti kulture določenega naroda, ljudstva: uvajati nacionalizem v glasbo
  3.      nacionalizíranje  -a s () redko nacionalizacija: nacionaliziranje bank
  4.      nacionalizírati  -am dov. in nedov. () 1. spremeniti privatna, zlasti proizvajalna sredstva, podjetja v državna, družbena; podržaviti, podružbiti: nacionalizirati banke, rudnike, tovarne; nacionalizirati tuji kapital / nacionalizirali so mu hišo 2. redko narediti, da postane kaj (bolj) narodno: nacionalizirati mišljenje / družba se je s pristopom domačih delničarjev nacionalizirala nacionalizíran -a -o: nacionalizirana hiša; nacionalizirano podjetje
  5.      nacionálno...  prvi del zloženk () nanašajoč se na nacionalen: nacionalnoekonomski, nacionalnopolitičen
  6.      nacionálnost  -i ž () pripadnost določenemu narodu; narodnost: enakopravnost prebivalcev ne glede na nacionalnost / biti slovenske nacionalnosti / utrjevati nacionalnost v ljudeh narodno zavest
  7.      nacionálsocialíst  -a m (-) pristaš nacionalsocializma
  8.      nacionálsocialístičen  -čna -o prid. (-í) nanašajoč se na nacionalsocialiste ali nacionalsocializem: nacionalsocialistična stranka / nacionalsocialistična Nemčija
  9.      nacionálsocialízem  -zma m (-) fašizem v Nemčiji med obema vojnama: agresivnost nacionalsocializma / pristaši nacionalsocializma
  10.      nacíst  -a m () nav. ekspr. pristaš nacionalsocializma: zborovanje nacistov / nacisti so požgali vas nemški okupator
  11.      nacístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na naciste ali nacizem: nacistična ideologija, propaganda; nacistično nasilje / nacistična organizacija, stranka / nacistična koncentracijska taborišča / nacistična Nemčija
  12.      nacístka  -e ž () ženska oblika od nacist: zagrizena nacistka
  13.      nacízem  -zma m () nav. ekspr. fašizem v Nemčiji med obema vojnama: upirati se nacizmu / nacizem je prevzel oblast / žrtve nacizma
  14.      nacméríti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) slabš. najokati se: zdaj se je menda že nacmerila
  15.      nacúkati se  -am se dov.) pog., ekspr. napiti se (alkoholne pijače): nacukati se žganja / zopet se ga je nacukal
  16.      nacvréti  -cvrèm dov., nacvŕl (ẹ́ ) s cvrenjem priti do določene količine česa: nacvreti skledo krofov; nacvrli in napekli so vsega preveč / nacvreti masti
  17.      načákati se  -am se dov., načákajte se in načakájte se; načákala se in načakála se (á ) nav. ekspr. v čakanju doseči veliko, preveliko mero: odhajamo, dovolj smo se načakali
  18.      načárati  -am dov. () po ljudskem verovanju s čaranjem priti do določene količine česa: načarati zaklade / z besedami je znal načarati lepoto pričarati
  19.      načebljáti  -ám dov.) nav. ekspr. reči, povedati veliko živahnega in brezskrbnega: načebljala sta vse mogoče načebljáti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po čebljanju: zdaj sta se pa vendar že načebljala
  20.      načečkáti  -ám [čǝč] dov.) slabš. nerazločno, grdo napisati: zakaj si nalogo tako načečkal; njegovo ime si je načečkal na košček papirja / namesto da bi narisal človeka, je le nekaj načečkal / za nalogo imamo spis, bom že kaj načečkal sestavil, napisal
  21.      načêlek  in načélek -lka m (; ẹ̑) 1. dragocen okrasni obroč ali trak okoli glave, navadno kot znamenje časti in dostojanstva: na glavi je imel načelek; načelek z biseri // temu podoben ženski nakit: v laseh je nosila načelek 2. knjiž. jermen, ki se daje na čelo; čelni jermen: konji z okrašenimi načelki
  22.      načêlen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na načelo: med njimi so velike načelne razlike; stroga, načelna vzgoja; načelno ravnanje, stališče // ki poudarja bistveno, osnovno, neglede na posameznosti, podrobnosti: načelen sporazum so dosegli, o podrobnostih bodo pa še razpravljali; dati nekaj načelnih pripomb, smernic; reševali so samo načelna vprašanja v zvezi s samoupravljanjem / napisal je precej načelnih razprav teoretičnih / debata naj ne bo osebna, ampak načelna splošna / ekspr. obstaja načelna možnost, da pridemo 2. ki se drži določenih načel, neglede na trenutne okoliščine ali korist: načelen človek; preveč načelen je in tog / dosledno, načelno ravnanje načêlno prisl.: načelno odločiti se; enakopravnost so jim načelno priznali; biti načelno proti čemu
  23.      načêlje  in načélje -a s, rod. mn. načêlij in načélij tudi načêlj in načélj (; ẹ̑) knjiž., redko pročelje, fasada: baročno načelje dvorca
  24.      načeljeváti  -újem nedov.) načelovati: dve leti je načeljeval odseku za notranje zadeve / načeljevati skupini voditi jo, poveljevati
  25.      načêlnica  -e ž () 1. ženska oblika od načelnik: načelnica oddelka / načelnica pionirske organizacije 2. star. načelnikova žena: načelnica in županja sta se sprli

   1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA